Nekje pri Godoviču
Vtisi udeležencev LKT
Pred vami so vtisi s poti, ki so jih po e-pošti ali kako drugače sporočili udeleženci, kateri so LKT prevozili v celoti. Objavljeno je le nekaj vtisov, saj jih do leta 2001 nismo sistematično zbirali.
Če menite, da so vaši vtisi preveč osebni in se vam zdijo za objavo na tej strani neprimerni, nam to prosim sporočite!
1998
Živa Tavčar in Urban Golob
LOGAŠKA KOLESARSKA TRANSVERZALA
Že v obdobju antike je imel Logatec pomembno strateško vlogo – tu je bila rimska poštna postaja Longaticum, (ime Logatec se je ohranilo iz rimske dobe) čezenj pa je peljala cesta do rimske Emone. Do danes se sama lega ceste ni bistveno spremenila. Spremenila so se le vozila – motorji, avtomobili, avtobusi, kolesa…
Nekega poldeževnega dne smo se prelevili v popotnike na kolesih, ter šli raziskati del Notranjsko regijskega kraškega parka, po katerem nas vodi le nekaj let stara in obenem tudi prva slovenska kolesarska transverzala. Celotna pot je dolga 93 km. Sestavljena je iz več etap. Najdaljša pa je dolga 22 km (Logatec – Grčarevec). Prevozili smo le del te etape.
Štartali smo pred slaščičarno Kljukec v Logatcu, kjer je tudi štart transverzale. Pot nas je potem vodila po cesti mimo šole in župnika, do ceste, ki pelje proti Lazam oz. Rakeku. Po treh kilometrih asfaltirane ceste smo zavili na levo, proti Pokojišču, prečkali avtocesto, ter se po tej makadamski cesti vozili, vse dokler nismo prišli do križišča, kjer je na levi tabla za Pokojišče. Tukaj smo zavili na desno.
Povsod sama ogromna drevesa in popolna tišina, in to samo nekaj kilometrov stran od civilizacije. Ta tišina pa privlači tudi medvede, ki se tukaj zelo radi sprehajajo. Z gradnjo avtoceste je bilo prekinjeno neovirano gibanje živali. Zato so zgradili posebna sprehajališča zanje. Na nasutem pesku, ki ga vsak dan pograbijo so vidne sledi živali. Tako opazujejo gibanje medvedov. Medvedi se na daleč izogibajo ljudi, vendar pa se lahko zgodi, da se srečamo z medvedko in njenimi mladiči tudi od blizu. Mi smo se le s prazno makadamsko cesto, ki nas je sedaj vodila po označeni logaški transverzali, mimo gozdne koče proti Lazam. Spet smo bili na asfaltirani cesti, ki je nekoliko vzdignjena zaradi poplavljanja Planinskega polja in ob nižjih poplavah sega le malo od vode. Nekoč pa so se tukaj ljudje prevažali samo s čolni.
Planinsko polje je naše najbolj značilno kraško polje (pretočno). Dolgo je 6 km in do 3.5 km široko. Zanj je značilna popolnoma zaprta kotanja, z ravnim dnom in kraškim dotokom. Od tukaj lahko Unica z dotoki odteka samo podzemsko (več kot sto požiralnikov), po daljšem deževju pa tudi ti ne zmorejo posrkati toliko vode, zato poplavi – preseže višino polja in se razlije po dnu (40 milijonov kub. m vode zalije 11 kv. km polja)…
Na tem področju uspeva le naravno travišče, s posameznimi drevesi in nekaterimi značilnimi rastlinskimi vrstami. Ko močvirski meček (Pedicularis palustris) cveti je polje prekrito z nežno rožnato barvo.
Z raziskavami v času Avstroogrske je na Planinskem polju pričel Viljem Putik (1856 – 1929). Prvi je dokazal, da notranjska polja pripadajo sistemu Ljubljanice. Opravil je tudi manjša melioracijska dela – postavil je katavarone (Putickove štirne), ki so skrajšali trajanje nivojev poplavnih vod in še danes delujejo.
Planinsko polje je del sistema kraške Ljubljanice. Del tega sistema smo si ogledali v Vranji jami, ki je ena izmed raziskanih jam na tem koncu Slovenije.
Do nje smo šli po glavni cesti nazaj proti Logatcu, na vrhu klanca pa na levi strani spet na makadamsko cesto. Po njej se vozimo do večje poseke s križiščem, kjer zavijemo na levo na gozdno pot do rdečega smerokaza za Vranjo jamo. Tukaj brezskrbno parkiramo kolesa vzamemo lučke in se odpravimo do jame, katere vhoda skoraj ne moremo zgrešiti. Vhod je ogromna udornica, 90 m dolga in 60 m široka. Na dnu jame je zelo blaten vodni rov, katerega krasijo proteusi. Ob povodnji naraste voda do vhodne dvorane in proteusi so včasih vidni tudi pri dnevni svetlobi. Sama jama je dolga 326 m in se proti jugu preko 6 m visoke lestvice nadaljuje v Mrzlo jamo, katere največja znamenitost je njen vhod, ki gleda na sever, zato iz nje piha mrzel severni veter in pozimi ustvari polno ledenih kapnikov.
Jama in slabo vreme nas je kar utrudilo, zato smo se odločili za vrnitev na štartno mesto. Od tukaj do Logatca je 20 km.
Pred koncem pa smo si v središču Logatca ogledali še Jačko, ponor potoka Logaščice, ki izginja skozi zamrežene jamske vhode v podzemlje in pogleda ven pri Vrhniki kot del rečnega sistema Ljubljanice. Jačka je rada poplavljala – zadnja poplava je bila leta 1979 – kraško podzemlje ni moglo več sprejeti vse dotekajoče vode, zato se je razlila po ulicah. Do tega je prišlo, ker so žagarji in mlinarji, vse potoke speljali v eno strugo, da bi povečali moč vode. Zato so v povirju Logaščice zgradili dolinsko pregrado, ki lovi visoke vode.
Naše štiriurno potepanje se je končalo v slaščičarni pred mizo polno dobrot. Za vodstvo je poskrbel gorsko kolesarski klub Skirca iz Logatca, s svojimi naraščajniki, ki so nam razkazali zelo raznolik notranjski kraši svet.
Kot prva se je po dolgem prigovarjanju opogumila najmlajša:
Rebeka Vegelj, 8 let, Petkovec
Kolesarjenje mi je zaradi gibanja v naravi in družbe zelo vseč. Največ kolesarim skupaj z mamico in očijem. Moja najdaljša kolesarska tura je 100 km, ki sem jo prevozila v enem dnevu.
Alen Jereb, 9 let, Logatec
Logaško transverzalo sem že prekolesaril. Zanjo sem potreboval tri dni. Vso potrebno opremo smo imeli s seboj, spali pa smo kar v šotorih. Če bi med potjo počila guma je ne bi znal “zaflikat”, se bom pa no naslednje ture to naučil.
Nataša in Matjaž Marinč, 13 let in 15 let, Petkovec
Največkrat kolesariva skupaj po okoliških poteh. Meni je zelo všeč, le čelado bi zamenjala za kaj drugega. Me zalo moti. Med počitnicami s sestro nisva veliko kolesarila. Raje sva s prijatelji igrala nogomet, košarko…
Rudi Gale, 11 let, Logatec
Ker zelo rad kolesarim sta mi starša kupila dobro kolo. Lani sem šel z njima na kolesarsko odkrivanje Avstrije. Spali smo v “kempih”, se kopali, vozili s skiroji…
Svojo pripravljenost sem preizkusil že na dveh tekmah.
Mitja Majnik
Pri Žigonu ob 10-ih dopoldan nikogar – zakaj ni žigov zunaj kot drugje. Za pot porabil 5 ur 56 min.
Letos nisem imel spremljevalke, ker bo v kratkem naraščaj. Prideva skupaj spet naslednje leto.
Ker kolesarim(va) kar precej, sem vseskozi bolj mnenja, da je trasa LKT speljana izredno, za kar gre v prvi vrsti zasluga krasni konfiguraciji terena, takoj nato pa avtorjem LKT. Take užitke ponuja samo še okolje Idrije.
Marijan Čonč
Ob obletnici LKT so 3.5.98 “padli” prvi trije štemplji. Bog mi je priča, pa tudi oba Galet-ova, da je bilo lepo in pošteno prisluženo – po dolinah in hribih, po zemlji in pod njo. Pa še medveda sem začutil par deset metrov pod seboj v gozdu nekje med Tumletom in Rovtarskimi Žibršami, čeprav ga nisem ravno fotografiral, sem pa 90 % gotov, da ni bilo kaj drugega! Lep začetek nove transverzale!
Čez tri tedne sem prislužil “najvišji štempelj” LKT in čeprav je naliman, upam da ga mi boste blagohotno priznali, saj sem ga prislužil po prekolesarjenem skoraj celem Žirovskem vrhu: iz Horjula preko Šentjošta in Smrečja po hrbtu Žirovskega vrha v Žiri, nazaj pa čez Vrh sv.Treh kraljev mimo Petrača v Podlipo in čez Ligojno v Horjul. Je sicer le delček LKT, toda prešvican, kot se spodobi.
Zadnjo rundo sem začel v obratni smeri: Logatec – Petkovec – Rovtarske Žibrše (tokrat brez medveda) – Kalce – Logatec; zadnji del totalno moker, posušen in okrepčan pri Kljukcu.
Drago Bogataj
LKT sem s prijatelji prevozil v dveh dnevih (3.5. in 9.5.). S polno mero užitkov, prepojen z esencami pomladne vegetacije, v prekrasnem naravnem okolju, prijaznimi srečanji z domačini.
Še se bom vrnil v ta kraj. Dovolite mi nekaj predlogov:
- Za popotnika, ki ne pozna teh krajev bi bilo postaviti opozorilne table v bližini znamenitosti, ki so v knjižici lepo navedene.
- Za tujce iz sosednjih držav prevodi knjižice (italijanščina, nemščina, angleščina)
Na koncu želim izreči iskreno zahvalo z zares odlično izbrano progo, dobro markacijo in vsekakor za izvirnost zamisli. Lepa Zahvala, da ste nam omogočili ta nepozabna doživetja.
Dušan Škodič
6.6.1998
Drugič! Efektiva 5 ur 25 min, total 6 ur 15 min, vreme sončno, vroče +33oC.
14.6.1998
Tretjič! Kakšna razlika po enem tednu!? Nazadnje +33oC, danes +16oC, čas 6 ur 20 min.
Opombe: Ali mogoče razmišljate o kakšnih značkah, ipd. za večkrat prevoženo LKT?
Lojze in Irena Fekonja
Na koncu super kremšnita in ostalo O.K. Srečno!
24.10.1998 se mi je posrečilo, da sem zaključil to dvomesečno vožnjo po etapah (3 x).
Iz Logatca do Grčarevca je bilo danes kar prijetno toplo in sončno. Ker upam, da sem za letos zaključil, sem si pri Žigonu privoščil ½ litra. Pa srečno 1999!
1999
Milan Rejc
PO DEŽELI DVEH SVETOV
Na ta dan smo Kololjubke in Kololjubi koprske podružnice ljubljanske centrale (šefov za nas, ker so v novih prostorih) sedli v jeklene konje in kobile ter se odpravili po sledeh prijaznega vabila Kluba SKIRCA. Nekateri smo ga poznali že od lanske Logaške Kolesarske Transverzale (LKT), katero smo v dirkaškem in še kar velikem slogu, za naša leta, tudi uspešno končali in dobili obljubljeno priznanje. Vendar se nam je že takrat porajal sum, da skupina katera gre na pot z vodniki LKT uživa bolj kot mi. To nas je grizlo do letos, ko smo na vabilo “Notranjska, dežela dveh svetov, nadzemnega in podzemnega, očem skritega in skrivnostnega, polna prečudovitih zvokov in prazne tišine, pozabljenih zakladov in nepričakovanih odkritij … Odkrijte jo sami ali s prijatelji, z družino ali brez, z vodnikom LKT ali v družbi Kluba SKIRCA, s pogledom od zgoraj ali spodaj, na kolesu ali peš …” sklenili temu narediti konec.
Trije zakonski pari smo se ta dan pripeljali pred slaščičarno Kljukec v Logatcu in že takoj doživeli topel pozdrav neutrudne gonilne sile LKT, g.Marije Gale. Najprej so startali dirkači na 90 km dolgi in čez 1500 m vzponov naporni LKT. Nato je bil start rekreativcev v spremstvu treh vodnikov Kluba SKIRCA na 35 km dolgi krožni progi. Vodil nas je sam g. Gale in ko smo se dostojanstveno in resno zapeljali po dveh ulicah Logatca se je že oglasilo: “Dol s koles!”. Kaj pa naj bi to bilo? Kmalu smo videli. Za hišo smo se spustili v ponor Jačka kjer Logaščica zapusti v kratki soteski preko slapiča Logaško kotlino. Neverjetno! Sredi mesta! Nato smo se po lepo izbranih makadamskih poteh, kolovozih in stezah zapeljali na Logaško planoto. Nekateri so že malo zahropli, vendar ne za dolgo. Ogledali smo si globoko brezno in naredili okrog njega kratek sprehod. Še sedaj me spreletava srh pred njegovo mogočnostjo. Zvedeli smo da je na planoti kar 50 jam na kvadratni kilometer in res smo bili v trenutku pri Vranji jami. Ob steni smo se spustili v mogočno žrelo in kmalu smo bili v hladu, ledu in temi. S kolesarskimi čevlji smo plezali po lesenih in jeklenih lestvah pa tudi vrvi so nam bile v oporo. Blatni in utrujeni smo prilezli iz nje na robu Planinskega polja. Stopili smo po še pred kratkim poplavljenih poljih do požiralnikov. Na višje ležečih delih pa je bilo na milijone regratovih cvetov. Res predstava za bogove. Ker smo se dobro odrezali smo šli še skozi Skedneno jamo za katero smo rekli, da jo bomo naslednjič prekolesarili. Nato smo se zapeljali po pravi progi za gorska kolesa čez Kališe, mimo arhitekturno zanimivih Kalc, skozi Gorenjo vas do odrešujočega grajskega studenca ob poti. Naprej smo nekaj časa uživali v vožnji po lepi dolini vendar je tega bilo kmalu konec. Kar nekaj moči je bilo treba, da smo se pretolkli do kmetije odprtih vrat Tumle, več kot 700 m visoko v Žibršah. Kar malo se nam je utrgalo ob izbrani domači hrani : puranova obara, dimljena klobasa in čudoviti skutni zavitek. Pika na i: nežno dišeči domači sadjevec. Vodnik nas je kar nekaj časa čakal in ne zaman. Kar metalo nas je v dolino Črnega potoka kjer se nam je dokončno utrgalo. vozili smo po blatu, čez struge in za finale po strugah hudournikov. Sin g.Galeta je malo čudno gledal, potem pa se nam je kar pridružil. Ko smo se ohladili smo dostojanstveno prekolesarili še nekaj polj in pod hribom Sekirica ob potoku Logaščica prišli pred Kljukca. Ga.Marija je bila srečna ko nas je zagledala, še bolj pa svojega moža in sina, katera sta nam res razkrila kaj je užitek v kolesarjenju.
Zanimala nas je tudi razstava v galeriji tržnica in predvajanje diapozitivov g.Galeta ob katerih smo spoznali, da je v teh krajih še veliko čudovitih kotičkov katere nam bodo radi pokazali.
Dragi bralci ! Da vas dotolčem pa še to. Tako čudovitih tort (posebej ena po imenu Grmada), kot jih nudi vedno prijazna slaščičarna Kljukec, ne nudi nihče več.
Mega!!!
Dare Bavdek
LKT sem prevozil v dveh etapah. Na prvo sem odšel vročega lanskega (1998) avgustovskega popoldneva iz Notr. Goric.
Po nakupu Vodnika sem odšel na pot. V začetku sem imel nekaj težav z iskanjem označb, kar pa se je hitro uredilo.
Trasa je zelo lepa, razgibana, tudi domačini in osebje na žigosnih mestih so prijazni in pripravljeni sodelovati. Zaradi pozne ure sem prvi del končal v Smrečju in se vrnil v Notr. Gorice (tudi kilometrov je bilo že kar veliko). Ker pa ni bilo pravega časa in vremena (izgovor), sem drugi del nadaljeval v letošnjem maju (1999).
Prav tako sem se odpravil od doma čez Šentjošt (10 vzponov) proti cilju v Logatcu.
Naslednjič bom poskusil LKT prevoziti v enem dnevu, tako da bom dobil skupen vtis o trasi.
2000
Miha Marinšek
Prišel je mesec junij in zopet sva se s Pingotom (Dušan Škodič) odpeljala po eni najlepših poteh naše Slovenije. Tudi Maraton češenj naju ni premamil. Ko sva prečkala cesto čez Zgornji Logatec, so peljali mimo. Toda midva sva vedela, da naju čaka še 70 km miru, lepote in vročine. Po 4 h 45 min in 54 sek efektivne vožnje sva privozila nazaj v Logatec.
Lepo je voziti s takim prijateljem kot je Pingo!
Marija Gale
Spoštovani gospod Miha
Pošiljam Vam Priznanje za prevoženo LKT. Čestitam!
Iskreno se zahvaljujem za posredovano sporočilo in zapisano pohvalo. Taka mnenja udeležencev so največja spodbuda in nagrada za naš trud.
Na našem spletnem naslovu si lahko na številnih straneh ogledate zanimivosti v zvezi s turističnimi kolesarskimi programi in informacije o delovanju Kluba SKIRCA. Za komunikacijo s člani kluba in z udeleženci naših programov uporabljamo predvsem e-pošto. Če imate možnost dostopa, nam prosim sporočite svoj e-poštni naslov.
Boštjan Trobec Žvan
Sva mlad zakonski par. Rada kolesariva, hodiva v hribe (tudi plezalne poti), se potapljava, smučava, krpljava, rolava. Skratka, rada preživljava prosti čas v prelepi naravi.
Kolesarska pot naju je zelo navdušila in rada bi izvedela še kaj več o vaših športnih dejavnostih in klubu.
Lep pozdrav!
Janez Jakopič
10.45 Počitek pri gozdarski koči, krasna vožnja čez gozdove
11.25 Kratek postanek pri Žigonu (žig). Pot je odlično označena, tako, da se da peljati tudi brez karte. Malo naprej od Kalc sta me dohitela dva kolesarja, oba vozita Logaško transverzalo, do Korenča vozimo skupaj, nato sta zaostala.
12.35 Tumle – krasna lokacija, lepo vreme, nebo umito, razgled izreden, občutki super.
13.30 Hotedršica – odločim se, da bom poskusil končati v enem dnevu.
14.30 Okrepčevalnica 1000 Rož. Utrujenost se že pošteno čuti, spijem Radler in pojem fige.
15.30 Pri Petraču sem že čisto utrujen, nadaljevanje je res že prava muka, okolica pa je lepa in vreme drži.
16.30 Kisovec; prijazna gospa mi postreže s piškoti in Oro, cena je približna, zato pustim malo več… Prijeten samoten kraj, upam, da me do Logatca čaka le še spust – počivam.
17.10 Končno v slaščičarni!!! Super!
Ljubo Vidmar
S kolegom Davorjem Ujčičem sva prekolesarila transverzalo, polna pričakovanj! Nisva bila razočarana: krasni ljudje – prijazni, čudovita proga, speljana po krasnem Logaškem svetu.
Čestitke in še veliko takih podvigov!
Mitja Majnik
Veliko uspeha na LKT v letu 2001, vesele praznike in srečno 2001!
2001
Tomo Vidjen
Pozdravljeni
Včeraj sem s kolegi (Milan Rejec, Marko Pavlin in Srečko Likar) prevozil LKT. Navdušen sem nad potjo, in sem vam hvaležen za trud ki ste ga vložili. Pot je speljana zanimivo, ljudje na kontrolnih točkah pa prijazni. Čeprav smo pot prevozili na mah, pa menim da je toliko zanimivega tudi ob poti da se splača utrgati 2 dni za pot, kar bom ob prvi priložnosti tudi storil.
Lep pozdrav!
Ranko Smokvina
Spoštovani!
Zamolio bih Vas da mi pošaljete kartu s ucrtanim biciklističkim stazama i osnovnim informacijama za bicikliste u Vašem području.
Najljepše zahvaljujem,
Rijeka, Hrvatska
Nina in Igor Šorli
Tudi s to preizkušnjo sva skupaj z ženo opravila. Zaenkrat še v dveh delih, naslednji naskok pa bo v enem kosu.
Maksimiljan Trop Oskar
Lepo pozdravljeni!
Poleg številnih drugih aktivnosti sem tudi velik ljubitelj kolesarjenja . Ker sem pred kratkim kupil gorsko kolo, sem se namenil prekolesariti LKT. To sem 24.marca letos tudi naredil. Morda vam knjižico z žigi še pošljem.
Bilo je fantastično, zato sem isto turo ponovil še v nedeljo, 1.aprila. Z oskrbniki (Tumle, Kisovec) smo bili že stari znanci. Tudi drugič sem moral do Grčarevca preko Planine, vendar sem si kljub temu ogledal obe cerkvici v Jakovci.
Če bo vreme lepo, bova s prijateljico LKT ponovila še to soboto. Jaz sem navdušen, saj je narava nekaj najlepšega.
Pa še nekaj vtisov z obeh tur:
- optimalno označena pot
- raznolikost poti – zakon!
- zanimivosti ob poti
- prijazni ljudje na postojankah
- zmeraj doživiš kaj novega…
Hvala za tako kolesarsko pot.
P.S.: Če pa kdo želi kakšne informacije s kolesarjenja do Nordkappa, mu rad postrežem. Lani sem bil tam (Finska, Norveška, Danska ) cca 2 meseca.
Marjan Pučnik
Pozdravljeni!
Imam eno vprašanje. Zanima me, kako to, da letos ne bo več “Srečanja najhitrejših” oz. skupnega maratona po celotni trasi LKT? Lansko srečanje je bilo zelo lepo in bi bilo po mojem mnenju škoda, da ga ne bi nadaljevali. Saj ni, tako kot ste napisali, bistvo v tem kdo bo prvi, zato pa je veliko bolj zanimivo odpeljati traso skupaj v skupini. No, bomo pa vsekakor prišli iz Maribora letos ponovno osvojiti vseh 6 žigov.
Lep bajkerski pozdrav!
Polde Gale
Lep pozdrav!
Kot veste, nekateri Srečanje na LKT vzamejo zelo resno, kar dokazuje tudi najhitrejši uradno doseženi čas (3 ure 54 min – Matej Zalar iz Ljubljane). Trasa poteka skozi naselja in je povsem nezavarovana, prav tako so nezavarovani tudi tekmovalci in v primeru nesrečne okoliščine, prepuščeni sebi. Že ob najmanjšem padcu, se sproži vprašanje prve pomoči in odgovornosti organizatorja. Legalno takega tekmovanja sploh ni mogoče izvesti, zato smo se v preteklosti zatekli k poimenovanju “Srečanje” najhitrejših. Športna Zveza Logatec ni nikoli zares podprla aktivnosti Kluba SKIRCA in projekta LKT. Morda tudi zato, ker sva se (ustanovitelja Kluba Gorskih Kolesarjev SKIRCA in postavitelja prve slovenske kolesarske transverzale LKT) preselila v Logatec iz Ljubljane. Domačini preprosto niso mogli sprejeti, daj jih lahko nekdo “od zunaj uči pameti”.
Nad izvedbo tekmovanj pri nas bdi Kolesarska Zveza Slovenije. Ne zanima jih, kako se financirajo lokalni kolesarski klubi, ampak je njihov interes na račun licenc tekmovalcev izsiliti drago članstvo v KZS. Podelitev licence morajo tekmovalci plačati še dodatno. Tekmovanja se večinoma izvajajo tako, da se onemogoča nastop tistim, ki licenc nimajo. Sami smo v preteklosti imeli slabe izkušnje. Še ni dolgo tega, ko je za kolesarje (cestne) veljalo, da so lahko izključeni če na tekmovanju ne nosijo belih nogavic.
Pred leti smo v Logatcu izvedli tekmovanje v gorskem kolesarjenju za osnovošolsko mladino. Kljub pridobljenem soglasju vseh lastnikov zemljišč, na katerih naj bi proga potekala, pa dovoljenja od Upravne enote Logatec nismo dobili. Tekmovanje smo kljub temu izvedli in ko je prišla policija se je vse dobro izteklo. Pa veste zakaj? Ker je sin policaja dosegel 2.mesto v eni izmed kategorij.
Tudi za izvedbo otvoritve LKT leta 1997 smo bili ovadeni. Si predstavljate, naš gost je bil angleški ambasador A.Lloyd (na kolesu), mi pa smo se morali zaradi izvedbe prireditve zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Še dobro, da imamo v klubu pravnika, ki nam je pomagal reševati zadevo. Še bi lahko pisal, a upam, da ste me saj malo razumeli. Vsa odgovornost ne pade na klub, ampak na njegovega zastopnika – predsednika, kar sem v najbolj kritičnih letih obstoja SKIRCE in LKT bil tudi sam.
Moj predlog: Morda bi se v prihodnosti lahko na spletni strani namestila “interaktivna tabla” preko katere bi se lahko vsi zaiteresirani dogovarjali ali celo sami izvedli preizkus najhitrejših na LKT. Klub SKIRCA Vam bo pri tem stal vedno ob strani.
Maksimiljan Trop Oskar
Končno po “originalu” iz Laz čez Unico.
Priporočam pot od Laz do Jakovice po grebenu mimo Jamarskega kampa!
Klobase s hrenom pri Tumletu so zakon.
Še pridem!
Maksimiljan Trop Oskar
Tretjič z LKT knjižico na poti.
Začel sem ob cca.13 uri pri Kljukcu in končal ob cca.20 uri pri Klukcu. Vreme je bilo čudovito, čudi me le, da nisem srečal nobenega kolesarja. Kljub temu je bilo SUPER!
Še pridem!
Maksimiljan Trop Oskar
Zopet jaz, tokrat v petek.
- Opazil prenovljene oznake LKT-ja.
- 3,2 km od Kljukca odslužen Golf v LKT barvi !?
- Cca. 9 km od kljukca srečal medvedjega mladiča. Kljub STRAHU nadaljeval pot.
- V Grčarevcu ploha (3/4 ure pauze v cestni hišici), nato sonce, jasno, krasni razgledi, “fresh air”, priporočam LKT po plohi oz. nevihti.
Še pridem!
Maksimiljan Trop Oskar
Zopet jaz.
Zahvaljujem se za vzpodbudna sporočilca; morda bom naredil sedaj malo kolesarske pauze ali pa tudi ne?! Kdo bi vedel?!
Lep pozdrav!
Maksimiljan Trop Oskar
Včeraj sem jo zopet – LKT namreč.
- Bil je lep, nekoliko hladen dan.
- Srečal ogromnega jelena (pribl. 10 km od Kljukca) in čapljo.
- Psi ne lajajo več name.
- Pod cerkvico Sv.Hieronima na Petkovcu pripravljajo velik kres.
- Tirol hotel pa raste, raste …
Lep pozdrav!
P.S.: Fotk mi že počasi zmanjkuje!?
Dušan Škodič
Zmeraj lepše! Lepo označeno. Logaška forever!
Maksimiljan Trop Oskar
17.7.2001
Tokrat tik pred zdajci (21.40).
Hvala za motivirajoče besede.
Pridobitve današnje LKT:
- maline na Medvedjem Brdu
- rosika v močvirju (s pomočjo lokalke)
Mislim, da sem tokrat rahlo »zmatran«.
TIROL hotel pa še kar raste…
Še pridem!
Mama in Ata LKT
Oskar, Vi ste zakon! Pravi ideal LKT-jevca. Način, kako odkrivate in doživljate ta prostor je vreden občudovanja. Prav to je tisto, kar sva se (Ata in Mama LKT) namenila predstaviti ljudem z LKT-jem (v mislih imam tako transverzalo, kot tudi druge poti). Upava, da boste našli še veliko zanimivega na svojih poteh. Midva se trudiva in zagotovo bova ponudila še kakšen izziv!
Uživajte in bogatite svojo srečo!
Maksimiljan Trop Oskar
31.7.2001
Sedem je pravljično število in odločil sem se še enkrat prevoziti LKT. Tokrat je bilo prevroče za presenečenje na poti; pa vseeno:
- HURA za maline
- kapel’co na 79.km poti pa ne bi zamenjal za 10 TIROL hotelov na Petkovcu
- pri Petraču laja MEDO
Kljukec je pa zakon!
Upam, da se še vrnem, kajti grem daleč, daleč…
Lep pozdrav!
Maksimiljan Trop Oskar
1.8.2001
Ker je 8 moja srečna številka, sem LKT srečno prevozil, brez posega medvedke v mojo intimo.
- Kljukčeve rezine so zmeraj lepše, vseh imen si niti ne morem zapomniti (SKLEROZA!)
- Trasa (vsaj moja) je bila zmeraj večja kot 90 km (95 do 98 km) ali celo več.
- Zanima me cena polpenziona in celotnega penziona v Tirol hotelu na Petkovcu.
Pa šalo na stran, hvala za vse in lep pozdrav!
Maksimiljan Trop Oskar
28.9.2001
Pozdravljeni LKT-jevci.
Čeprav sem daleČ od vas in pa tudi visoko, se vas spominjam in pogrešam in komaj čakam, da me
kolo popelje med znane lepe poti po LKT-ju.
Vas prav lepo pozdravljam in vam pošiljam lepe katmandujske pozdrave.
Majo Pahor in Brane Kožamelj
5.11.2001
Spoštovani “kololjubci”
Med brskanjem po internetu in iskanju novih kolesarskih tur, sem naletel tudi na LKT stran, z zelo ažurnimi podatki in zanimivo kolesarsko potjo!
Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen ob organiziranju, trasiranju in opisovanju zanimivosti ob tej transverzali. Vendar pa je bila vožnja po njej veliko lepša, kot main v knjižici. Mogoče tudi zaradi lepega vremena (20.10. in 3.11.2001)!
Turo sva s prijateljem naredila namreč v dveh dneh (ne zaradi težavnosti), ker sva si ogledala prelepo naravo okrog Logatca.
Ker pa mogoče ne bo odveč kakšen predlog, vam dobronamerno dajem namig k boljši popularizaciji LKT:
- premalo medijsko obveščanje ljudi, ki radi zahajajo s kolesom v naravo
- sem pa tja negotova markacija LKT (sicer za stare tabornike ni problem, kvečjemu izziv), ki bi kolesarje (nedeljske) mogoče spravila v dvome
- vsekakor bi bila nekje potrebna obnova in dorisava markacij (mogoče tudi iz nasprotne smeri?!)
- žigosno mesto 4 (kmetija Pr’ Petraču) bi se bolje podalo v planinsko kočo, kot na kmetijo
- znamenitosti ob poti (jame, drevesa, potoki, itd.) bi bili lahko označeni tudi na način, kot je trasa LKT
To sploh ni kritika, to so majhne sugestije, da bi ljudje na kolesih v večjem številu obiskali tako lepe kraje, kot ste nam jih ponudili Vi!
Hvala za neponovljivo uživanje!
Stane Krajnc
24.11.2001
Začetek v Logatcu ob 10.00 v lepem sončnem vremenu pri pribl. -2 oC.
Zaključek v Logatcu pri Kljukcu ob 20.10 v lepem mesečnem vremenu pri pribl. +21 oC v slaščičarni, zunaj pa je bilo prijetno hladno.
Od Petrača sva vozila po temi z eno sprednjo in eno zadnjo lučjo za dve kolesi.
Marijan Čonč
24.11.2001
Lani sem imel na kmetiji odprtih vrat Šinkov’c eno od mnogih abrahamskih veselic, sicer pa sem bil tu vsaj kakih 5 krat s kolesom. Tudi takrat, ko sem prvič odpeljal LKT v enem kosu. Sicer malce “porezano” a vendar najmanj tričetrt trase.
Novembra ni lahko prevoziti več kot 90 km v enem dnevu, zneslo pa jih je 72,5. Mrzlih, razglednih, sončnih in na koncu nočnih. V dnevnik sem si pod naslovom “Nebo odpre se, luna da svečavo”, zapisal:
“Najlepši prizor se nudi tik pod cerkvijo sv.Hieronima na Petkovcu, ki žari obsijana od žarometov, zraven pa obe drevesi, ki sijeta kot odeti v ivje; na severu se tik nad obzorjem vozi Veliki voz, v dolini pa migljajo luči zadnje postaje – Logatca, kjer malo kasneje Kljukec za nagrado, poleg zadnjega štemplja, nudi še sladek zaključek današnjega podviga in zapis v Spominsko knjigo za naslednje rodove kolesarjev – uživačev tega notranjskega bogastva.”
2002
Domen Novak
15.2.2002
Naj vam povem svojo izkušnjo, ko sem šel leta 1998 prvič na LKT.
Ustavil sem se pri slaščičarni Kljukec in kupil knjižico LKT z zemljevidom…super gremo na pot…vozim in pridem do prvega prečkanja avtoceste in na zemljevidu je pot označena desno in ne levo kot gre LKT, na mostu so tudi oznake (na robniku) vendar jih jaz nisem videl in šel desno tako kot je bilo vrisano na zemljevidu…vozim približno tri kilometre v klanec, sledi spust in pot se konča pri neki počitniški hišici…grem nazaj in in v drugo smer in seveda po dveh km naletim na oznako LKT. Pot nadaljujem naprej in rahlem levem ovinku na smreki zagledam oznako LKT, vendar je tokrat pušcica zavita v levo in glej ga zlomka za ovinkom je prav tako odcep gozdne ceste v levo…študiram kaj zdaj, z zemljevida se ne da znajti ker je premalo natančen…odločim se za naravnost naprej po glavni cesti, vendar po nekaj km, ne vidim nobene oznake in se vrnem do odcepa…zagrizem v klanec, ki je bil precej strm, vozim nekaj km spet nikjer oznake…grem nazaj in si rečem; grem naprej po tej cesti pa naj bo kar bo…po približno petih km pa le zagledam oznako LKT…takrat sem kolesarjenje zaključil v Grčarevcu, to da sem se davakrat zgubil mi je vzelo voljo pa še preklemano vroče je bilo…moram povedati da sem jo moral obiskati kar trikrat, da sem jo prevozil v celoti (vso v enem dnevu), drugič me je začel na drugi etapi prati dež in me pral dve uri, tako da sem potem obrnil, tretjič je bilo marca in je bil dan prekratek, no v četrto aprila mi je uspelo…vendar sem imel precej problemov z orientacijo pri Vrhu sv.Treh kraljev, kjer ni bilo nobenih oznak…tako, da sva s kolegom malo zašla in so naju pri neki hiši močno oblajali trije veliki psi, seveda spuščeni…potem sva prišla spet na LKT…
Oskar-Max Trop-Minka
24.2.2002
Vtisi s poti:
- cesta Laze – Jakovica – Grčarevec: prehod poplavljen
- Kališe: nove table GOZDNA UČNA POT KALIŠE
- mnogo pohodnikov – psa v avto pa v naravo!
- Planinsko polje osvojili BELOVREČKARJI > poddružina REGRATOVCI
- Bife 1000 rož: komaj našli žig, ker so ga pospravili preko zime – sedaj je zopet O.K.
- 3 kralji: mrzlo, piha, tema, še dobro, da je cca. polna luna
- Kljukec: dobil še dve tortici (1 zame, 1 za Špelo)
P.S.: dobil sem novo ime > Minka
Milan Rejec
12.3.2002
GREGORJEVO NA LKT
Še vedno koledarska zima a ptički se že ženijo.
Prevozil sem LKT – tako z abčutkom in andarhtjo. Res lepo doživetje. Na vsake 3,2 km sem naredil sliko, vedno v smeri poti, ne glede na sonce, razglede in ostalo – pač neko povprečje na LKT, ki si ga lahko ogledate na mojih straneh. Drugič bom slikal najlepše razglede. Moram si prihraniti nekaj dela.
Klepetal sem na vsaki točki (in pil, seveda), flikal samo dvakrat (enkrat odtrgal ventil) in užival v spokojnosti gozdov, razgledih, ptičjem petju in v vonjavah hlevskega gnoja, ki so ga ta dan na debelo posipali po tratah. Dva avta sta mi prišla naproti in trije so me prehiteli, plus en traktor in en kolesar. Psi so bili v redu. V Kljukcu sem se srečal z Galetovima, kar je dalo poseben pečat tej turi (poleg sladic).
Čudovito je bilo. Drugič si moram vzeti več dni.
Lep pozdrav!
Miha Marinšek
18.8.2002
Lepo sončno in čudovito vreme.
Maksimiljan Trop Oskar
28.10.2002
Lep ponedeljek 28. oktobra me je zvabil na LKT. Prvi del lep, kot zmeraj, bolel me ja pa jezik zaradi konstantnega prepevanja – saj vesta zakaj. Opazil pa sem, da tudi LKT ni več takšna kot je bila. Stara hiška, na poti proti Sv.Barbari je podrta, gradijo moderno zgradbo, da ne rečem kaj. Tudi staro, lepo kapelico ob cesti na poti proti Petkovcu so prenovili v stilu Tirol hotela; le-ta pa je zmeraj bolj eminenten.
Tudi večino psov so lastniki žigov zamenjali. Tumle ima svetlega (POZOR, tako je len, da se mu ne da niti lajati !) namesto prejšnjega črnega, Petrač obratno. Tudi ceste so zmeraj boljše, vse pač v stilu
globa-liza-cie. Zato svetujem VSEM, da se LKT lotijo čimprej, dokler je še takšna kot je. Da pa ne bom tako pesimističen, kadarkoli seveda lahko zavijete na stranpot in poplačani boste.
Vas lepo pozdravlja, vaš OsKaR.
2003
Jure Leskovec
5.5.2003
Poskrbite za boljšo oznako!
Marija in Peter Žitko
22.7.2003
Spoštovani!
Prevozila sva celo LKT v dveh dneh glede najino starost in kakovost koles. Popolnoma se strinjava s podanimi nasveti in zelo sva vesela, da sva se odzvala vašemu pozivu. Videla sva, čeprav sva tako rekoč domačina, bogat, prostran, zelo lep delček slovenskega prostora, na križišču mnogih poti. Spoznala sva, da je trasa v nekaterih predelih kar precej težka, posebej v rajonu oz. na trasi Žibrše – Trate, Trate – Vrh Sv.Treh kraljev in Vrh Sv.Treh kraljev – Petkovec. Zapazila sva, da so oznake na nekaterih mestih že zabrisane in bi jih bilo verjetno dobro obnoviti. Hvala vam za tako lepo ponudbo, izkoristila sva jo kvalitetno. Vodnik LKT, lep in kvaliteten, nama je bil v veliko pomoč.
Lep pozdrav!
