LooKouT

Majhen košček Slovenije na severnem delu logaške občine pripada krajevni skupnosti Vrh sv.Treh kraljev.

Raztresene hiše, gozdovi, polja in travniki pripadajo vasem Lavrovec, Vrh, Hlevni vrh in Hleviše. Kraji ležijo od višine 650 m do najvišje točke, ki je 889 m visoko. Površina KS znaša 867 ha. Pokrajinska značilnost je ta, da se tukaj prepletata kraški in predalpski svet. Na to prepletanje nas opozarjajo nekateri kraški pojavi in motivi predalpskega sveta.

Krajevna skupnost Vrh sv.Treh kraljev šteje približno 250 prebivalcev, ki živijo v manjših razpršenih zaselkih. Nekdaj je v kraju, ki mu je območje določala meja župnije, kamor še danes spada del naselja Račeva in Žirovski vrh, živelo 600 prebivalcev, danes pa župnija šteje okrog 370 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni je število ljudi zaradi političnih in gospodarskih razmer zelo padlo. Po nekaj desetletjih nazadovanja se je življenje obnovilo. Nekatere med nekdaj trdnimi kmetijami so obnovile čredo in s tem vzpostavile ekonomsko samostojnost. Pogoji za kmetovanje so zelo težki, saj je večina kmetijskih zemljišč v strmih legah zato je kmetijstvo v celoti osredotočeno na mlečno in mesno pridelavo. Za preživetje in možnost razvoja kmetij je potreben in pomemben dodaten dohodek od predelave in prodaje lesa. Čistih kmetij je malo, vse več je tudi delavskih družin, zato veliko krajanov odhaja na delo v bližnje kraje Žiri, Logatec, Vrhniko in drugam.

Ob cesti iz Smrečja proti Žirem leži v prelepem okolju Račevsko jezero, ki po seznamu slovenskih jezer spada med stalna. Jezero je zelo zanimivo in skrivnostno saj je lahko ob največji suši polno ali pa prazno ob deževju. Gladina jezera ni odvisna od padavin. Kadar ponikne, priteče voda na svetlo nekje pri Žireh. Jezero ni urejeno in kopalci se kopajo na lastno odgovornost. Voda v jezeru se poleti segreje tudi do 28*C pozimi pa globoko zamrzne, kar omogoča drsanje. Gozdovi okrog jezera pa niso prijetni le za sprehod, temveč tudi za nabiranje gob in borovnic, ki v poletnem času privabijo številne ljubitelje narave. Zelo pestra je tudi flora, saj tukaj najdemo številne drevesne, grmovne in zeliščne vrste, ki ob času cvetenja nudijo čebelam odlično pašo. Zato čebelarji ob čebelah v stalnih panjih pripeljejo še dodatne od vsepovsod.

Na številnih potokih tod okoli so se v preteklosti vrtela mogočna mlinska kolesa. Danes so mlini že redki. Eden od še vrtečih je mlin v Sopotu na reki Sori, v križišču cest Rovte – Žiri – Hleviše – Hlevni vrh. Značilni za te kraje so tudi kozolci “stegnjenci” in “dvojniki”. Na enem od njih je letnica 1833.

Zelo poznana je romarska cerkev sv.Treh kraljev na Vrhu, zgrajena v gotskem stilu. Zgrajena oz. obnovljena je bila ob koncu 17.stoletja, leta 1698. V krajevnem leksikonu dravske banovine najdemo celo podatek, da je cerkev na tem mestu stala že leta 1560. Zgrajena naj bi bila zaradi božje volje in svetih treh kraljev. Na nižjem mestu, kjer so hoteli graditi prvotno, je ves material, ki so ga podnevi navozili skupaj, čez noč izginil na vrh hriba kjer stoji cerkev danes. Posebej zanimiva in bogata je njena notranjščina. Oltarji in številni kipci so iz marmorja. Način izdelave dokazuje, da so bili izdelani v Cussovi delavnici v gradu Bistra pri Vrhniki. Grbi na glavnem oltarju, ki pripadajo takratnim loškim glavarjem pa dokazujejo, da so naročniki notranjih oltarjev izhajali iz freisinške rodbine. To je obenem tudi župnijska cerkev v teh krajih.

V zadnjih letih se poleg porasta števila prebivalcev, vračanja nekdanjih krajanov in njihovih potomcev v kraju krepi podjetništvo in obrt. Za večjo gospodarsko trdnost pretežno kmečkega prebivalstva pa bi moralo dobiti pomembnejšo vlogo področje turizma, ki bi s svojo večvrstno ponudbo ekonomsko bogatilo te kraje in dvigalo kakovost življenja domačinov.
Vzpodbudno je tudi to, da se stare obrti, s katerimi so se ukvarjali predniki in še danes živeči starejši ljudje, niso pozabile. Ena od številnih domačih obrti, ki jo najdemo v teh krajih je izdelovanje čipk oz. klekljanje, ki se prenaša tudi na mlajše rodove. Še vedno najdemo ljudi ki zanjo splesti košare, narediti grablje, popraviti ali narediti leseno posodo.

Tradicijo vaškega kulturnega in zabavnega življenja nadaljuje Športno kulturno društvo, ki v svoje delo vključuje vse generacije. Dobro obiskane in daleč naokrog poznane so dramske uprizoritve, ki v zadnjih dveh desetletjih praktično niso imele prekinitve, pevsko tradicijo nadaljuje cerkveni mladinski in otroški zbor, najstarejšo obliko druženja na slovenskem ohranja gasilsko društvo.

Ob obisku Vrha sv.Treh kraljev, ki se imenuje po cerkvi sv.Treh kraljev se vam v lepem vremenu z 884 m visokega, oblega hriba razprostre čudovit razgled. Od tu vidite dobro polovico naše dežele, na severu Triglav in Julijske Alpe, na jugu notranjsko hribovje in Snežnik, na vzhodu ljubljansko Barje, na zahodu pa žirovsko kotlino in idrijsko hribovje. Prav tako dober razgled pa je tudi z 889 m visokega hriba Lavrovec, kjer živijo najvišje nastanjeni logaški občani. Pod Vrhom stoji ob cesti planinska koča, ki jo upravlja planinsko društvo Rovte. V prečudoviti naravi se lahko spočijete in okrepčate ter naberete novih moči za nadaljevanje katere od številnih planinskih poti. Malo pod kočo pa je tudi vhod v kraško jamo s prelepimi aragonitnimi kapniki. Na jamo so naleteli pri kopanju vojaškega rova v letih pred drugo svetovno vojno, ko se je na tem območju gradila t.i. Rupnikova linija.

Razgibanost terena, bogate naravne danosti in bližina večjih mest so omogočili, da preko travnikov in gozdov KS Vrh potekajo številne poti. Tu poteka del Evropske pešpoti E-7, Notranjska, Logaška, Škofjeloška in Mladinska planinska pot, od leta 1997 pa tudi dobršen del Logaške Kolesarske Transverzale. Žige navedenih poti in transverzal dobite v planinskem domu ali na kmetiji Petrač.

V južni smeri nekaj niže leži vasica Hlevni vrh in cerkev sv.Miklavža, ki je ena najstarejših cerkva tod okoli. Zgrajena je bila v začetku 16.stoletja in kakor pravi ustno izročilo se je župnik pripeljal iz Poljanske doline po reki Sori v dolino pod Hlevnim vrhom. Pod cerkvijo je tudi grobnica s posmrtnimi ostanki prednikov. Ustno izročilo, bakrorez iz sredine 18.stoletja in tudi dejstva na lokaciji govorijo, da je bila takrat južno od Vrha med Hlevnim vrhom in Hlevišami na “Špehu” še ena cerkev.
Preživite nekaj dni v naših krajih. Ogledali in naužili se boste lepot narave in gostoljubnosti ljudi. Lepo je v vseh letnih časih, najlepše pa ob sončnem zahodu. Vabimo vas da nas obiščete, nas spoznate in se skupaj s svojimi prijatelji, ki so tudi naši prijatelji, pogosto vračate.

Valentin Jesen