Kapelica sv.Jožefa v Logatcu

Sakralna dediščina od A do Ž

Cerkev Matere božje v Gorenjem Logatcu

Cerkev se je včasih imenovala Marija v leševju. V popisu cerkvenih dragocenosti se jo prvič omenja leta 1526, v svoji prvotni upodobitvi pa je razvidna na Valvazorjevi podobi Gorenjega Logatca iz leta 1697. Po topografiji logaškega župnika M. Keršmanca je bila postavljena leta 1754, kasneje pozidana in dozidana leta 1904. V opisu Gorenjega Logatca se omenja okrog cerkve pokopališče. Enako je izpričano v arhivski dokumentaciji – v situaciji v franciscejskem katastru iz leta 1823/24. Ob cerkvi je zgodovinsko pogojena do danes ohranjena prvotna zazidalna situacija. Zazidava območja ob cerkvi je izpeljana v ločni obliki in zgodovinsko izpričuje taborsko obrambno pozidavo ob cerkvi. Leta 1876 je požar skoraj docela uničil Cerkovsko vas.

Cerkev sv. Barbare na Ravniku

Cerkev sv. Luke v Grčarevcu

Cerkev sv. Hieronima na Petkovcu

Cerkev sv. Hieronima

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Hotedršici

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika stoji ob vzhodnem robu Hotedršice. Spredaj jo obdaja t.i. Plečnikovo stopnišče, desno stoji župnišče z gospodarskim poslopjem, levo pa nekdanje šolsko poslopje. Ob cerkvi je obzidje, kjer je bilo nekoč pokopališče. Novo se danes nahaja v ozadju cerkve in objema le še njen prezbiterij. Ni znano, kdaj je bila zgrajena prvotna cerkev in kaj se je dogajalo z njo. Uradni zapis iz leta 1506 govori le o posvetitvi desnega oltarja in pokopališča. Današnji zvonik je bil zgrajen leta 1707, kar priča vklesana letnica na njem. V uničujočem požaru 26. oktobra 1866 sta zgorela streha in zvonik. Kmetje so leta 1869 pričeli graditi novo cerkev, ki je bila posvečena 3.s eptembra 1873. Oltarje in prižnico je izdelal podobar Jurij Tavčar iz Idrije, orgle je postavil Fran Goršič, freske pa so delo Čeha Jožefa Hubscha. Grobnica stare cerkve je že zasuta, nekaj slik in kipov iz stare cerkve pa se hrani v zasebnih zbirkah. Leta 1935 so po načrtih arhitekta Jožefa Plečnika uredili prostor okoli cerkve in župnišča. Izvedba načrta ob vhodu na pokopališče pa je ostala nerealizirana.

Cerkev sv. Janeza evangelista v Gorenji vasi

Podružnična cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi se prvič omenja leta 1526. O stavbni zgodovini cerkve ni podatkov. Po ustnem izročilu je na mestu, kjer danes stoji cerkev, stal tabor, ki je nudil zavetje pred Turki. Na levi strani v notranjosti cerkve krasijo steno še dobro ohranjene freske, ki predstavljajo pohod svetih treh kraljev. Slika je zelo podobna freski iz cerkve v Nadlesku, v župniji Stari trg pri Ložu, ki ima ohranjeno letnico poslikave 1511. Zaradi podobnosti fresk se da sklepati, da tudi freska v cerkvi sv. Janeza izvira iz začetka 16.stoletja. Cerkev je dolga 19,90 m, široka pa 7,80 m. Pred vhodno steno ladje je prislonjen nečlenjen zvonik, nad preprostimi linami pa se nahaja psevdoromanski venčni zidec. Zvonik je pokrit s pločevino, streha ladje pa z bobrovo opeko. Skozi polkrožni portal pod zvonikom je vhod v cerkev. Od glavnih vrat vodijo navzdol v ladjo tri stopnice. Ladja je pravokotne oblike in je dolga 8,90 m, ter široka 6,60 m. Prezbiterij je dolg 5,20 m in širok 4,30 m, zaključen s tremi stranicami osmerokotnika. Notranjščina prezbiterija je iz druge četrtine 18.stoletja. Zakristija je levo. Slavolok je širok 3,10 m. V kotih so pilastri in nad njimi venčni zidec. Glavni oltar je kamnit, menza pravokotna, v niši je kip sv. Janeza Evangelista. Pod nišo je letnica 1768. Na vrhu v atiki stoji kip sv. Pavla, na desni pa kip sv. Nikolaja. Na oltarju so poleg oltarnega križa še kip sv. Urha in kip Marije z detetom.

Cerkev sv. Jožefa na Čevici

Podružnična cerkev sv. Jožefa stoji na rahli vzpetini nad naseljem Čevica v severnem delu Dolnjega Logatca. Oblikuje prostorsko ter višinsko dominanto ožjega zgodovinsko pogojenega zazidalnega območja Čevice in predstavlja tudi krajinsko dominanto na širšem območju Dolenjega Logatca. Zgodovinskih podatkov o podružnični cerkvi sv. Jožefa je malo. Prvič je omenjena leta 1631, posvečena pa naj bi bila sv. Trojici, kasneje pa je dobila za zavetnika sv. Jožefa. Po velikem požaru leta 1878, ko je ogenj uničil vso vas Čevico, je pogorela tudi cerkev, ki pa je bila kmalu obnovljena. Največjo spomeniškovarstveno kvaliteto cerkve predstavlja marmornat oltar, ki je bil izdelan okrog leta 1700. Ob cerkvi je bilo dolgo časa tudi pokopališče. Cerkev je bila večkrat obnovljena, sedanjo podobo pa je dobila ob temeljiti obnovi leta 1993.

Cerkev sv. Jožefa in vodnjak

Cerkev sv. Katarine na Medvedjem brdu

Cerkev sv. Katarine

Cerkev sv. Križa na Taboru

Ustno izročilo omenja cerkev sv. Križa na Taboru že leta 1526. J. V. Valvasor jo omenja kot utrjeno cerkev s taborskim obzidjem. Celoten kompleks je bil oblikovan kot grad, na vseh štirih stranicah obzidja pa so najverjetneje stale kašče. Župni vikar Matija Keršmanc jo leta 1823 opisuje kot najstarejšo cerkev v Logatcu. Prvotno jo je obdajalo obzidjem, ki je varovalo imetje vaščanov pred turškimi razbojniki. Obzidje je bilo kasneje odstranjeno, cerkev pa leta 1765 prezidana. Cerkev na Taboru je dolga 15,71 m in široka 8,39 m. Stranski vhod je bil ob obnovi zunanjščine leta 1989 zaradi večje varnosti zazidan. Kor sloni preko vse širine na velikem loku. Ladja je obokana s križnim svodom. Na sprednji desni steni ladje je freska Ecce homo. Prezbiterij je po stropu poslikan. Med zadnjo svetovno vojno so notranjost cerkve poškodovali in izropali – leseni oltar sv. Križa je bil razbit, kipi sv. Petra, Pavla in Roka pa so izginili. Leta 1968 je Jože Rožmanc, mizar iz Blekove vasi, izdelal iz hrastovega lesa nova vrata za vse tri vhode. V župnišču je ohranjena slika Jezusa z angelom in tremi spečimi apostoli na Oljski gori. Ob ogledu leta 1972, je dr. Marko Marin z gotovostjo potrdil, da jo je naslikal Goldenstein. Ohranjena je le ta, čeprav Marjan Marolt v svojem topografskem opisu Vrhniške dekanije iz leta 1929 piše, da so v cerkvi sv. Križa na Taboru štiri pasijonske slike iz srede 19. stoletja. Ni znano, kdaj in kako so izginile ostale tri.

Cerkev sv. Mihaela na Jakovici

Cerkev sv. Mihaela v Rovtah

Cerkev sv. Mihaela je v virih prvič omenjena leta 1526, na novo pa so jo zgradili leta 1556.

Cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve, ki jo kot tabor omenja že J. V. Valvasor, je bila v letih 1795 do 1803 sezidana sedanja cerkev. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. V letih 1924 do 1925 je bila cerkev prezidana po načrtih arhitekta Karla Holinskega. Takrat so podaljšali prezbiterij in prenovili fasado, zadnja temeljita prenova pa je potekala v letih 1989 do 1990, ko so po načrtih arhitekta F. Kvaternika preuredili njeno notranjost in okolico. Leseni oltarji so izdelani v poznobaročni tradiciji okoli leta 1800. Glavni oltar je pripisan tako imenovani notranjski rezbarski delavnici. V cerkvi visi slika sv. Nikolaja iz druge polovice 19. stoletja. V niši nad vhodom v zakristijo je lesen kip Brezmadežne, ki izvira iz 18.stoletja. Po ustnem izročilu, naj bi ga v cerkev prinesli v zahvalo neki mornarji. Križev pot v cerkvi je novejše delo T.Perka.

Cerkev sv. Treh kraljev na Vrhu

Župnijska cerkev sv. Treh kraljev je bila prvotno gotska cerkev, ki so jo barokizirali leta 1698 (letnica na sklepniku na oboku) in jo kmalu zatem opremili s kvalitetnimi črnimi kamnitimi oltarji iz začetka 18. stoletja. Napis na stopnici datira glavni oltar v leto 1709. Oltarji naj bi bili sem preneseni iz ukinjenega samostana v Bistri, glede na ohranjene grbe na glavnem oltarju, pa so jih za to cerkev verjetno naročili freisinški škof J. Frančišek, loški glavar J. A. E. pl. Halden in še nekdo od pomembnih mož v Škofji Loki. Vsi oltarji, ki so nastali kot celota, so bili verjetno izdelani v kamnoseški delavnici, ki je nasledila kamnoseško delavnico Mihaela Cusse, ter se uvrščajo v skupino črnih kamnitih baročnih oltarjev, ki so jih klesali v ljubljanskih kamnoseških delavnicah v drugi polovici 17. in na začetku 18.stoletja. Cerkev je dolga 27,40 m in široka 9,60 m. Preprosta pravokotna ladja se na vzhodni strani podaljšuje v ožji prezbiterij. Na zahodni strani je na sredini močno izstopajoč zvonik, visok 30 m in predeljen z venčnim zidcem.

Cerkvica device Marije na Jakovici

Na severnem pobočju pod vrhom Jakovice, vzpetine pri Lazah na Planinskem polju, se nahaja cerkvica Device Marije. Zgrajena je na arteškem studencu. Vodi pripisujejo zdravilni učinek, predvsem naj bi pomagala pri zdravljenju očesnih boleznih.

Kapele

Kapela sv. Jožef v Logatcu je tip zaprte kapele z oblikovano ovalno nišo in kovanimi vrati. Nad odprto, poglobljeno nišo je v zatrepu še manjša ločna niša za namestitev kipca. Kapelo je postavil Jožef Gostiša leta 1873.

Kapela sv. Jožefa

Znamenje v obliki kapele stoji tudi ob vrtni ograji v sklopu stavbe Tržaška 33. Z zadnjo zaprto stranjo je obrnjena proti vrtu. Spredaj ima odprto, poglobljeno vhodno nišo in kovano ograjo, v notranjosti pa umetnostno kvalitetnejšo sliko Marije z detetom (olje na platnu), ki je nujno potrebna sanacije in obnove. Na stranskih stenah kapele sta polkrožno zaključni okni z oblikovanimi okviri. Kapela sodi v sklop celostno zasnovane vrtne ureditve arhitekturnega objekta.

Zidano znamenje v obliki odprte kapele posvečene Mariji je leta 1992 na novo postavil Marko Pečkaj. V svojem arhitekturno likovnem oblikovanju povzema neoklasicistične prvine.

Kapelica na Brodu

Plečnikova kapelica pri Mačkovem mostu na Brodu je bila zgrajena leta 1929. Prvotno je stala na tem mestu kapelica, ki je bila zgrajena že leta 1730 ob takratni cesti Gornji Logatec-Hrušica in je služila kot oltar pri procesijah. Plečnikova kapelica je postavljena ob potoku čez katerega so leta 1928 zgradili betonski most. Takrat sta bili posajeni tudi lipi ob kapelici in mostu. Most je porušila staro-jugoslovanska vojska ob svojem umiku. Italijani so postavili lesenega, ki je bil še večkrat obnovljen. Sedanji most je bil zgrajen leta 1959.

Kamniti križ

Kamniti križ je na betonski ograji ob stavbi župnišča in vrtne ureditve ni razvidna obravnavana lokacija križa. Postavitev križa je votivna, v zahvalo ali spomin. Predstavlja značilen kamnoseški izdelek z začetka stoletja. Razčlenjeno oblikovan kamnit križ, preko katerega je položen kamnita girlanda in trak. Na podstavku je ovalna niša prvotne namestitve slike.

Razpelo

Kamnita menza – podstavek, ki je signiran A. F. in datiran 1884, nosi razpelo zaprtega tipa. Ozadje je leseno in valovito izrezljano, v sprednjem delu zastekljeno, s polkrožno oblikovano strešico in pokrito s pločevino. Skupina plastik prizora je kvalitetno rezbarsko delo, žal pa je bilo ob zadnji obnovi leta 1981 varovano stanje prvotne podobe plastik močno okrnjeno.

Votivno znamenje na hiši

V zatrepnem delu fasade je med okni nameščeno znamenje z lesenim ohišjem in s trikotno strešico. Znamenje je leseni kip Marije in ob njej klečeča angela.

Znamenje na mostu čez Logaščico

Leseno razpelo s trikotnim lesenim ozadjem z ovalno prirezanim robom in črtnimi gravurami, ter valovito oblikovano strešico, ki je bogato ornamentirana in polihramirana. Na njem je kvaliteten lesen korpus. Na križu, ki je bil obnovljen leta 1990 je vrezana letnica 1934.

Pokopališče z obzidjem

Pokopališče z obzidjem je nastalo leta 1841 ob opustitvi pokopališča ob župni cerkvi. Na njem je ohranjeno približno 25 nagrobnih spomenikov, izmed katerih so nekateri še ohranjeni v prvotni postavitvi, z železnimi ograjami. Ob srednji poti ob cipresah stoji pokopališko leseno razpelo z valovito bakreno strešico in korpusom iz litine. Tudi zaradi še ohranjenih in vzdrževalnih oblikovanih železnih ograj posameznih nagrobnih polj in številnih kvalitetnih nagrobnih spomenikov, ki označujejo našo nagrobno umetnost s kulturnozgodovinskega vidika je enako, kot za pokopališče v Gorenji vasi, potrebna čimprejšnja konservatorska valiorizacija vseh nagrobnih spomenikov, ki se varujejo in nadalje ohranjajo na licu mesta.

Pokopališče pod cerkvijo sv. Janeza evangelista

Nastanek pokopališča sega v 19. stoletje. Leži ob vznožju griča tik ob cesti, ki vodi v Gorenjo vas. Obdano je z zidano kamnito ograjo. Nekdanji glavni vhod je lociran v sredi zidne ograje ob cesti. Ohranjena železna vrata predstavljajo lep kovaški izdelek. Sedaj glavni vhod je s parkirnega prostora na severni strani. Poudarjen je z izstopajočim, kvadratno oblikovanim vrhnjim delom, v zaključku ima štirikotno betonsko strešico. Ob zidani ograji proti griču stoji pokopališka kapela, ki ima v čelnem zatrepu fasadnega dela arhitekturno poglobljeno in s pilastri obrobljeno polkrožno nišo s poslikavo. Na čelni fasadi sta vzidana dva nagrobna spomenika. Obstoječe pokopališče s še ohranjenimi številnimi starimi nagrobnimi spomeniki predstavljajo eno redkih pokopališč v krajinskem območju in ambientu, ki je ohranjeno v svoji prvotnejši zasnovi celote in s številnimi starimi nagrobnimi spomeniki predstavlja pravo redkost.

Print Friendly, PDF & Email
Close Menu