LooKouT

Za vsako turo, ki jo načrtujemo, so na spletni strani LKT na voljo vsi osnovni podatki, na podlagi katerih se odločite ali je tura za vas primerna ali ni. Razlika v telesni pripravljenost med udeleženci je običajno neizbežna. Vedno so eni hitrejši in drugi počasnejši, kar odločilno vpliva na tempo skupine.

• Počasnejši, ki običajno vozijo na repu skupine, morajo tempo (hitrost vožnje) prilagajati tako, da jim ta kar najbolj odgovarja in to ne glede na to, kako hitro vozijo tisti pred njimi. Tako bodo, sicer v nekaj daljšem času, tudi najlažje prišli na cilj načrtovane ture. Še posebej se jim bo to obrestovalo proti koncu ture ali pa že naslednji dan, ko bodo morda zopet sedli na kolo.
• Vodnik ture oz. tisti, ki vozi na čelu skupine, mora tempo prilagajati tako, da ga zadnji lahko vedno sledijo. To pomeni, da mora voziti tako hitro, da se skupina nikoli ne raztrga oz. rep vedno ve kje je glava (čelo skupine).
• Vodnik spremlja svoje ovčice
• Trasa ture je običajno zelo razgibana (vzponi in spusti, ceste in kolovozi, makadam in asfalt…), kar pomeni, da se tempo skupine zelo menja. Skupina je zato enkrat bolj in drugič manj raztegnjena. Če je skupina preveč strnjena pomeni, da je tempo prepočasen in ga je potrebno povečati toliko, da se skupina raztegne na sprejemljivo dolžino.
• Včasih se zgodi, da so razlike med udeleženci le prevelike. Da bi skupina ostala skupaj, je potrebno tempo vožnje zelo zmanjšati. To je po eni strani potuha tistim, ki precenijo svoje sposobnosti, po drugi strani pa povod za nezadovoljstvo ostalih, ki so prišli na turo primerno pripravljeni. Ker bi to negativno vplivalo na udeležbo pri naslednjih skupinskih turah, se običajno zatečemo k uporabi barvnega razpršilca. Z njim vodnik ture na razpotjih sproti označuje smer gibanja. Če tega ni, morajo zamudniki uporabljati karto ture, ki so jo prejeli ob prijavi pred odhodom na turo.
• Vodnika na čelu skupine ne sme prehitevati nihče, ki ni povsem prepričan o poteku trase oz. ne zna prilagoditi tempa ostalim udeležencem. Zgodilo se je že, da so takemu “prenapetemu” kolesarju sledili še drugi in skupaj z njim zašli s predvidene trase ture in se zgubili. Tudi vodniku se lahko zgodi, da v množici poti zgreši pravo smer, vendar ta za to nosi tudi vso odgovornost.
• Vsi udeleženci morate vedno imeti s seboj rezervno zračnico oz. set za krpanje. V primeru okvare ne boste mogli računati na pomoč tistih, ki so pred vami ampak le na tiste, ki vozijo za vami. Zato nekaj znanja o drobnih popravilih, osnovno orodje, zračna tlačilka, čelada, prva pomoč, mobilni telefon in morda celo prijatelji niso nikoli odveč.