Planinska gora (924 m) je hrib, ki se na zahodni strani Planine strmo dviga nad trgom. Domačini pravijo, da je ime dobil po naselju, ki leži tik ob vznožju vzpetine. Zanimiva sta dva sosednja vrhova: Grmada (873 m) in Petričev hrib (937 m). Stara pripoved, ki pa je še vedno nadvse živa med Planinčani, pravi, da je Grmada dobila ime po kupu grmovja, ki je bil v času turških vpadov vedno pripravljen za kres. Dva moška, tako imenovana “mrtva straža”, sta morala neprestano bedeti na tem hribu. Če je zagorel ogenj na Stražišču nad Begunjami ali Slivnici, je bilo to znamenje, da so se pojavile turške tolpe, in tedaj je tudi ogenj na Grmadi opozoril na nevarnost. Nekaj podobnega se med ljudstvom govori tudi o Petričevem hribu, ki je ime baje dobil po svojem nekdanjem gospodarju. Tu so ljudje postavili lesene senice, nekakšne kozolce za shranjevanje krme za živino. V primeru turške nevarnosti so na goro prignali živino kmetje iz vse okolice, pridružili so se jim tudi prevozniki in popotniki, ki v spopadu s Turki niso hoteli tvegati lastne glave. Turško konjenico, ki se je poskušala prebiti na goro, so zaustavila drevesa, ki so jih kmetje posekali čez ceste in poti. Pa ne le v času turških vpadov, tudi mnogo kasneje, ko se je strah pred Turki že zdavnaj polegel, so ljudje svojo živino radi gnali past na goro. Toda pregnali so jih pravi gospodarji gorskih gozdov. Medved in volk sta se prevečkrat povabila v goste in kmetje so se končno vdali, kajti glava živine je bila predragocena za njun obed