LooKouT

Na stičišču alpskega in dinarskega sveta, na križišču od Ljubljane proti Postojni, Cerknici, idrijsko-cerkljanskemu bazenu in proti Primorski, povezan z Vipavsko in Poljansko dolino, leži Logatec – občina in istoimensko osrednje mestno naselje. Le dobrih 15 minut vožnje je po avtocesti do državnega središča in manj kot uro do morja!

Nekaj nad deset tisoč prebivalcev logaške občine živi danes v naseljih Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, Hotedršica, Jakovica, Kalce, Laze, Lavrovec, Gorenji in Dolenji Logatec, Log-Zaplana, Medvedje Brdo, Novi Svet, Petkovec, Praprotno Brdo, Ravnik pri Hotedršici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Vrh sv.Treh kraljev in Žibrše.

Način življenja in kulturo krajev, danes združenih v občini Logatec, je ene bolj in druge manj, že od nekdaj močno oblikovala njihova geostrateška lega ter naravne danosti in značilnosti. V mnogih obdobjih je bilo to območje obmejno, kar je narekovalo gradnjo specifične infrastrukture. Med najzanimivejše prav gotovo sodi dediščina pozne antike. Območje Logaške kotline je bilo središče edinstvenega obrambnega kompleksa Claustra Alpium Iuliarum. Danes nas na to spominja predvsem rekonstruirana vojaška postojanka oziroma stolp na Lanišču.

Logatec je prav zaradi pomembne strateške lege pred več kot dvesto leti gostil dva pomembna moža: Napoleona in generala Bernardotta. Slednji je prav tu podpisal znameniti vojaški proglas za celotno Ilirsko provinco, v spomin na prvega pa so cesto ob vstopu na Logaško polje okrasili z drevoredom lipe.

Ne le mejna, tudi pomembna prometno-križiščna lega, je že v rimskem času narekovala graditev obcestne postaje, imenovane Mansio Longatico. V obdobju fevdalizma je takšna lega vplivala na razvoj furmanstva, ki je bilo za tisto obdobje zelo značilno in pomembno. S to dejavnostjo je bila kar najtesneje povezana lesarska obrt – kolarstvo. O pomembnosti te dejavnosti očitno ne gre dvomiti; celo sodobni razpoznavni znak občine Logatec ima kot najznačilnejši element motiv kolesa furmanskega voza.

Okoliško bogastvo gozdov in slabši pogoji za poljedelstvo so omogočili razvoj predelovanja lesa, o čemer še danes pričajo stare žage in mlini ter ostanki obrti, kot so žagarstvo, sodarstvo in škafarstvo. Iz prvotnih zametkov lesne obrti se je v Logatcu razvila močna lesna in kartonažna industrija, ki ju predstavljata podjetji KLI in Valkarton. Še naprej pa se razvijajo, danes sicer že številne, močne in pomembne zasedbe obrti in podjetniške družine s področja lesne dejavnosti.

Za tukajšnje prebivalce je predstavljajo furmanstvo v preteklih časih glavni vir dohodkov. Pogosto so se družine preživljale tudi z upravljanjem obcestnih furmanskih gostiln in postojank. Nekateri pa so se ukvarjali z donosnejšim tihotapljenjem oziroma kontrabantarstvom.

Meja oziroma politična lega je tukajšnjim krajem dajala pomemben pečat tudi v času obeh vojn. Med I. svetovno vojno je tu potekala znana Rupnikova obrambna linija. V okolici Logatca, Hotedršice in Rovt je mogoče najti številne pomnike takratnih bojev; ostale so kaverne, bunkerji, mejne postaje.

Pomembno prelomnico v razvoju krajev je povzročila dograditev južne železnice. Že več kot 150 let je minilo od otvoritvene vožnje na novozgrajeni železniški progi Ljubljana – Trst, ki se je dogodila v prisotnosti častitljivega Franca Jožefa I. Novembra leta 1857 je na logaško železniško postajo pripeljala prva lokomotiva. Nove prometne povezave, ki so bile s tem vzpostavljene, so omogočile izpopolnitev in dodatno razvijanje trgovanja z lesom.

Bogata je tudi stavbna dediščina, ki priča o pomembnosti naših krajev: grajsko poslopje izpred štiristo let, obcestne furmanske domačije ter kmečke stanovanjske in gospodarske zgradbe v značilni notranjski izvedbi s šesterokotnim tlorisom.

Posebno bogata in dragocena je sakralna dediščina z župnijskimi in podružničnimi cerkvami ter kapelami. V teh posvečenih prostorih in njihovi bližnji okolici se odvija poleg duhovnega tudi bogato kulturno življenje.

Celovit geografski prostor med Ljubljanskim barjem in Tržaškim zalivom, ki predstavlja pot s celine do najsevernejšega dela morja oziroma Tržaškega zaliva in ga tvori stičišče prirodnega Krasa, alpskega sveta, panonskega nižinskega in obmorskega sveta, je prav tako stičišče germanske, romanske in slovanske kulture. Vse te različne kulture so vplivale na podobo in razvoj območja ter v njem puščale svoje sledi. Obdobje pospešene industrializacije, urbanizacije, izgradnja prometnih povezav in koncentracija počitniške turistične dejavnosti na morju, so krajem kot je Logatec, narekovale zagotavljanje prenočitvenih zmogljivosti za tranzitni turizem.

Novi časi pa uveljavljajo nove oblike spoznavanja krajev, ljudi in njihovih običajev ter kulture. Počasi upada tudi popularnost tradicionalnih turističnih ponudb in produktov, krepi se popularnost povezovalnih oblik, ki so sposobne v najkrajšem času ponuditi največ najbolj zanimivega.

Aktivnost, atraktivnost, doživljajske počitnice, pristen stik z naravo, ljudmi in kulturo, še posebej pa skrb za pridobivanje in vzdrževanje telesne in duševne forme so vsebine, po katerih po povpraševal sodobni turist.

Logatec z okolico je zaradi svojih naravnih danosti, kot so visokokraška gozdnata pokrajina, vode in podzemni svet, vabljivih klimatskih razmer, relativno dobra ekološka ohranjenosti, bogate kulturnozgodovinske dediščine, obstoječe infrastruktura in izjemne izhodišče lege, kot ustvarjen za sodobne oblike turizma.

Posebnega pomena za razvoj turizma v občini je njena pozicija na vstopu v bodoči Notranjsko-Snežniški regijski park. Občina se z vključevanjem v procese oblikovanja in zaokroževanja zavarovanih območij, kakršen naj bi bil park, predstavlja kot odgovorna lokalna skupnost. V svojo vizijo in razvojne načrte vključuje osnovne cilje varstva narave in ohranjanja kulturne dediščine. Filozofija celostnega pogleda, sožitja človeka z naravo in sonaravnega razvoja je vgrajena v dejavnosti, ki jih že lahko ponudimo še tako zahtevnemu obiskovalcu.

Med take dejavnosti sodijo predvsem kolesarjenje, pohodništvo, ježa konj, tek na smučeh in drugi zimski športi, obiskovanje in spoznavanje kraškega sveta, lov in fotolov, ribolov in vodni športi, jadralno padalstvo ali orientacijski teki.

Pokrajinska raznolikost je v tem delu osrednje Slovenije močno opazna. Predalpsko hribovje na severu obroblja ravno dno Logaške kotline. Pokrajinsko celoto tvori Logaško polje. Izjemnega pomena za prostor je tipično kraško Planinsko polje s specifičnim vodnim sistemom reke Unice. V zaporedju skrivnostnega porečja Ljubljanice – reke sedmerih imen, Unica ponikne kot predzadnja prav na robu polja med Grčarevcem in Jakovico. Sredi naselja v Dol. Logatcu se ji pridruži še Logaščica, za tem, ko izgine v ponoru Jačka. Na severnem delu območja je pomembna slikovita Sora.

Prirodno rastlinje na logaškem je smrekov, jelov in mešani gozd, ki prekriva večji del apnenčastih tal. Ta raznolik in bogat gozd nudi življenjski prostor različnim živalskim in rastlinskim vrstam.

Med divjadjo so najpogostejši divji zajci, srnjad, jelenjad lisice, kune; naš gozd pa je tudi življenjsko okolje velikih zveri, kot so rjavi medved, ris in volk.

Posebej bogata s specifičnim rastlinstvom so močvirnata območja Zelene in Žejne doline pri Hotedršici ter šotnega barja Jezerc pri Zaplani. Redko posebnost predstavljajo okroglolistna in dolgolista rosika ter navadna mastnica.

V občini delujejo številna društva in skupine, katerih dejavnost je neposredno ali posredno povezana s turizmom, usmerjena pa v naslednje tri strani: naravi prijazni turizem in skrb za okolje, izobraževanje in uveljavljanje študijskega turizma ter skrb za kulturno dediščino.

Na osnovi omenjenih načel in po principih ekoturizma deluje Klub Skirca, ki je maja 1997 uradno odprl prvo slovensko turistično kolesarsko transverzalo LKT – Logaško Kolesarsko Transverzalo. To je temeljito označena trasa, ki na svojih devetdesetih kilometrih ponuja kolesarju-turistu vse, kar smo zapisali, da Logatec premore. Transverzala je projekt animiranja obstoječe ponudbe turističnih kmetij, kmetij odprtih vrat ter ponudnikov gostinskih in nočitvenih storitev s celotnega logaškega območja. LKT predstavlja gorsko rekreativno kolesarjenje kot povezovalno turistično dejavnost in navaja k načrtovanju večdnevnih aktivnostnih počitnic v tem delu Notranjske. Zaradi svoje dinamike in pestrosti predstavlja poseben izziv za zahtevnejše goste in skupine. Ekskluzivni žigi LKT, ki si jih udeleženci vtisnejo v svoj Vodnik LKT, so na primer za marsikoga motiv z nekaj tekmovalnega in samodokazovalnega prizvoka za izvajalca projekta pa način spremljanja obiska na trasi.

Že več kot štirideset let je aktivno Jamarsko društvo, ki poleg svoje redne jamarske dejavnosti organizira vsako leto na zadnjo nedeljo v maju tradicionalni Spust v Logaško jamo. Te atraktivne turistične prireditve se je od prvega spusta v letu 1974 udeležilo več tisoč obiskovalcev. Prireditev je lepa priložnost, da sicer prosto nedostopno jamo obišče vsakdo, ki ima le nekaj poguma in spretnosti. Glavna privlačnost je spust v vhodno brezno s preprostim ročnim jamarskim vitlom.

Za vse, ki jih privlačijo konji, je v idiličnem kmečkem okolju v Logu pri Zaplani v avtentičnem stilu preurejena nad dvesto let stara kmetija, kjer domuje Ranč Kaja in Grom. Tu si lahko omislite šolo jahanja, izlete, jamarstvo, lokostrelstvo, pohodništvo, skiring in običajnejše zimske športe, lov in ribolov oziroma počitnice z vsem naštetim.

Zimski športi so se v Logatcu razvili zaradi primernih terenov in klime-precej mrzlih zim s povprečno trimesečno snežno odejo. Pravi ponos kraja so bile že v preteklih letih skakalnice in smučišča na Sekirici. Slednje je še posebej privlačno za enodnevne družinske smučarje in začetnike.

Že tradicionalni pa je postal novoletni tek na smučeh z mednarodno udeležbo, ki ga prireja Tekaški smučarski klub Valkarton.

Primerni tereni v okolici Novega Sveta in Hotedršice so privabili klub Azimut iz sosednje Idrije, da organizira tradicionalno tekmovanje v orientacijskih tekih Cerkno Cup z mednarodno udeležbo.

Med turističnimi kmetijami pripada posebno mesto Žigonovim v vasi Grčarevec na robu Planinskega polja. Turistična sezona je pri njih tesno povezana z ribolovom, saj je reka Unica s svojim ribjim bogastvom pravi raj za ribiče z vsega sveta. Za tiste, ki to niso, pa je v vsakem trenutku dovolj privlačno Planinsko polje.

Turističnih kmetij in kmetij odprtih vrat je sicer v naši občini še nekaj, razporejene pa so po celotnem območju in predstavljajo pravo podeželsko ponudbeno verigo.

V vasi Grčarevec je ob Žigonovih odprla svoja vrata tudi kmetija Rudolf. Turistična kmetija Kisovec na Petkovcu ob bogati domači kulinariki in predzadnjem žigosnem mestu LKT, trenutno omogoča še najem brunarice in organizira praznovanja raznih tradicionalnih praznikov. Z dokončanjem pomembne investicije pa bo v manjšem podeželskem hotelu ponudila udobno bivanje zahtevnejšim gostom in omogočila posebne programe različnim zaključenim skupinam.

Na Medvedje Brdo vabi izletnike kmetija odprtih vrat Šinkov’c. Skupaj z Domom Medved CŠOD ponuja tako otrokom kot odraslim z vseh delov sveta priložnost spoznavanja zakladov in značilnosti tega in okoliških krajev.

Na lepi razgledni točki v Žibršah nas pričakuje kmetija odprtih vrat Tumle, tudi eno od žigosnih mest LKT, v spokojnem miru ravniških senožeti pri Hotedršici pa Urbanov’c.

Z drugače razburljivimi podvigi se obiskovalci lahko seznanijo v šoli jadralnega padalstva Lastovka v Turistični agenciji Albatros. Na čudovitih šolskih terenih Ženčka in Sekirice vse željne letenja naučijo osnovnih spretnosti rokovanja z jadralnim padalom.

Raziskovati in doživljati lepote logaškega in širšega notranjskega sveta vabita Planinsko društvo Logatec in Rovte. Logaška planinska pot popelje ljubitelje narave po vseh krajih občine mimo kraških jam, samonikle notranjske kmečke arhitekture, arheoloških najdbišč, mimo sakralnih spomenikov in etnografskih vrednot.

Notranjska planinska pot seže zunaj meja občine, do najvišjega vrha Notranjske, priljubljenega Snežnika (1796m), pa na vrh čarovniške Slivnice (1114 m) in le nekaj metrov višje Racne gore (1130 m). Na drugi strani poti doseže vrh Lovrenca (1020 m), se preko Predjame poda na Nanos (1248m) in za tem na prostrani vrh Vremščice (1126 m) pa na Tabor (751 m) in Sviščake (1242 m).

Čez leto se odvija v občini vrsta tradicionalnih etnoloških in kulturnih prireditev.

Pravi logaški praznik je Gregorjev sejem dvanajstega marca. Vsako leto številni prodajalci semen, orodja in pripomočkov za delo na podeželju, predvsem pa še precej številnejši prodajalci raznovrstne kramarske ponudbe, privabijo na osrednje ulice v kraju veliko domačinov in zunanjih obiskovalcev.

Maja se začenja sezona prireditev na prostem. Po vseh krajih občine prižigajo prvomajske kresove, Pihalni orkester in Logaške mažoretke pripravijo budnico s promenado.

Na prvo nedeljo v maju se odvija tradicionalno Srečanje na LKT s formalnim odpiranjem kolesarske sezone. Maja se v Dol.Logatcu predstavljajo mažoretne skupine, na zadnjo nedeljo je organiziran spust v Logaško jamo.

Petje na vasi v Rovtah, Večer pri vodnjaku na Čevici, srečanje pihalnih orkestrov in Farni dan v Dol.Logatcu ter Kresna nedelja v Hotedršici, so odmevne prireditve ob kresnem večeru. Vsaka prireditev s samosvojim organizacijskim pristopom, vse po vrsti pa izvajane z namenom ohranjanja kulturnega izročila in njihovega vpletanja v turistično ponudbo.

Avgusta imajo na Medvedjem Brdu kmečki praznik, v Gor.Logatcu pa pod imenom Korajža velja poteka državno prvenstvo v diatonični harmoniki.

Po zaslugi raznih prostovoljnih društev si je v Logatcu in v okoliških krajih mogoče ogledati vrsto razstav – od pirhov do novoletnih voščilnic, mogoče je občudovati ustvarjalnost mladih in odraslih na raznih delavnicah – od izdelovanja adventnih venčkov do oblikovanja pustnih mask ali pa se udeležiti delavnice slikanja na steklo ali svilo, pogledati je mogoče potopisna predavanja iz širnega sveta, udeležiti se je mogoče tekmovalnega kviza ali pa poletnega umetniškega tabora in še marsikaj.

Za dogajanja v prazničnem decembru poskrbijo Društvo prijateljev otrok ni mladine, društva kmečkih in podeželskih žena in mladine iz Logatca in iz Rovt ter športno-kulturna društva iz Laz, z Vrha sv.Treh kraljev in iz drugih naselij. Pripravijo delavnico adventnih venčkov in prazničnih okrasnih aranžmajev, organizirajo delavnice, na katerih izdelujejo darilno embalažo, priredijo Miklavžev semenj in ponudijo občinstvu na svojih prireditvah bogato kulturno in praznično doživetje.

Obiskati Logatec ali ne, sploh ni vprašanje. Razlogi za zadovoljstvo slehernega, ki nas obišče, so kot na dlani, le odpreti je potrebno oči in vrata Notranjske.