Navadna jagodičnica

Navadna jagodičnica je rastlina sredozemskega podnebja, čeprav raste tudi drugje. Najbolje uspeva v dovolj toplih območjih z milimi zimami. Prilagojena je na sušo, če ta ne traja predolgo, zahteva pa nekaj več padavin in zračne vlage. Je zimzelena listnata rastlina, ki raste najpogosteje v obliki grma, lahko pa jo najdemo tudi v obliki dreves. Grmi zrastejo do nekaj metrov, medtem ko drevesa do 10 m in več. Deblo je običajno krivo in le redko pokončno. Skorja je rdeče rjavo obarvana. Listi jagodičnice so enostavni, precej usnjati in svetleči ter nekoliko spominjajo na lovorove. Cvetovi so v manjših grozdih, belo roza barve, v obliki skoraj zaprtih navzdol obrnjenih čašic. Cvetovi se razvijejo v jeseni, ko se v Sredozemlju nekoliko izboljša preskrba z vodo. Hkrati s cvetovi oktobra in novembra na rastlini najdemo tudi zrele plodove, ki so se razvili iz cvetov lanskega leta. Plodovi so najprej zeleni, nato rumeni in oranžni ter temno rdeči. Plodovi merijo 2 cm v premeru, imajo koničasto bradavičasto površino in nekoliko spominjajo na jagode. So užitni, sladko kiselkastega okusa in so bogati z vitaminom C. Ponekod plodove predelujejo v marmelado ali žele. V Dalmaciji iz nje kuhajo alkoholno pijačo, na Korziki plodove prevrejo v žganje. Plodovi se uživajo tudi presni, vendar večja količina lahko povzroča motnje in omotico, to pa verjetno povzroča sladkor, ki se delno spreminja v alkohol. Les jagodičnice je zelo trd in težak in odporen proti pritisku. Po lastnostih spominja na les rumenega drena. Navadna jagodičnica je zaradi svoje lepote in nenavadnosti zelo cenjena tudi kot okrasna rastlina.

Print Friendly, PDF & Email