LooKouT

Brezno Gradišnica

Brezno Gradišnica je udorna vrtača s prepadenimi stenami, ki se nadaljuje v jamo. Ta sega vse do voda podzemne Ljubljanice. Razlika med najvišjim in najnižjim nivojem vode v Gradišnici je preko 50 m, globina jame pa je 214 m in je najgloblja jama na Notranjskem.

Brezno v Farbarjevem štantu

V bližini Laz je na Ravniku majhen vhod v Brezno v Farbarjevem štantu. Stopnjasto brezno je pomembno predvsem kot vodokazna jama za kraško Ljubljanico.

Črni potok

Na dolomitnih tleh mezi voda na razmeroma veliki površini in se zbira v potoček. V teh posebnih ekoloških pogojih je razvita posebna rastlinska združba, ki ji daje glavni pečat sitovec (Schoenus sp.). Med zanimivejšimi rastlinami omenimo le navadno mastnico (Pingoicula vulgaris) in dolgolisto rosiko (Drosera anglica).

Dolarjeva jama … ali Tinčkovo brezno

Erikov ribnik

Grudnovo brezno

Grudnovo brezno ima vhod v bližini domačije ob poti proti Lanišu.

Hudi konec

V Hudem koncu pod Petkovcem ponikne na zamočvirjeni ravnici Rovtarica. Potok, predvsem ponorni del sta bila regulirana v letu 1989.

Habjanova jama

Izviri Hotenjke

Izviri pod Grčarevcem so aktivni le ob velikih vodah, vendar pa so takrat tako vodnati, da zajezijo tok Unice in povečujejo poplavljenost Planinskega polja.

Jama Logarček

V pobočju Lanskega vrha se odpira vhod v 2234 m dolgo in 83 m globoko jamo Logarček. Poleg Najdene jame je to še ena jama na robu Planinskega polja v kateri lahko pridemo do aktivnega toka kraške Ljubljanice.

Jama Mačkovica

Jama Mačkovica je dolga 620 m in globoka 45 m. Vhod v jamo je v spodmolu v severnem robu 8 m globoke vrtače, na pobočju nad Planinskim poljem, vzhodno od Laz. Od tod se proti severovzhodu blago spušča skalnat vhodni rov, ki se kmalu izravna in razširi v Malo dvorano. Iz te dvorane se dviguje proti severu kratek rov, ki pripelje do prehoda v 150 m dolgo, 16 do 48 m široko in 6 do 18 m visoko Veliko dvorano, ki ima prostornino 30.000 m3. Dno dvorane se spušča proti severu, kjer preide v severozahodni rov, ki se konča s pasažo, za katero je Blatni rov. Ta se pri normalnih vodnih razmerah konča s sifonom, ob visoki vodi pa je poplavljen. Jama Mačkovica je znana po podzemnem živalstvu, predvsem kot najdišče slepega jamskega hrošča drobnovratnika (Leptodirus hohenwarti).

Jama pri sv. Treh kraljih

Zahodno od Smrečja leži na pobočjih vzpetine Vrha (884 m) razloženo naselje s cerkvico sv. Treh kraljev. Ob lepem vremenu je z Vrha čudovit razgled na Alpe in Notranjsko. Nekoliko nižje na višini 812 m je vhod v nedokončan vojaški rov, tako imenovane Rupnikove linije iz tridesetih let. V njem je vhod v 960 m dolgo in 77 metrov globoko Jamo pri sv. Treh kraljih. Zanimiva lega jame v dolomitu, pod vrhom hriba z razvejanim spletom rovov, z aragonitnimi kristali vabijo luknjičarje k obisku in raziskovanju. Prvi zapiski pod kat. štev. 541 so nepopolni, pa tudi zapiski Mihlerja in Šerka iz leta 1938 so skromni. Jamo so kasneje raziskovali in izmerili logaški jamarji, člani JD Ivan Mihler iz Vrhnike in člani DZRJL.

Jezerc

Na nepropustnem dnu vrtače južno od Prezida na Zaplani se je razvilo visoko barje. Med šotnimi mahovi najdemo naslednje značilne predstavnike visokega barja: mesojedo okroglolistno rosiko (Drosera rotundifolia), nožničavi munec (Eriophorum vaginatum) in navadno mahovnico (Oxycoccus palustris).

Kmetov brezen

Struga potoka se obrne iz glavne smeri doline proti zahodu in se v okljukih bliža apnenčastemu pobočju, kjer je več vhodov v ponorno jamo v različnih višinah. Ponira le del vode, vendar ob sušah lahko presahne; od tod ime Žejna dolina.

Laška kukava

Leži sredi gozda na Ravniku, severovzhodno od Laz. Je naša največja znana udornica. Dolga je 380 m, široka 280 m in globoka 83,5 m. Njena prostornina znaša okoli 4 milijone kubičnih m in ima strme, mestoma prepadne stene. Do dna se najlažje spustite po jugozahodni strani udornice. Zaradi hladnejšega zraka, ki se nabira na dnu, so vegetacijski pasovi razviti v obrnjenem vrstnem redu.

Logaška jama

Ta fosilna jama v sistemu kraške Ljubljanice se nahaja na Ravniku severovzhodno od Logatca. Po 35 m globokem breznu se jama nadaljuje v 300 m dolg kapniški rov. Jamarsko društvo Logatec prireja vsako leto na zadnjo nedeljo v maju tradicionalni spust v to lepo kapniško jamo.

Logaške koliševke

Mogočne vdornice so nastale z vdorom jamskega stropa, ki so ga nekoč obdelovale podzeme vode kraške Ljubljanice.

Loške ponikve

Zahodno od Loga ponira v dveh ponornih sistemih vodotok, ki teče po Turkovi grapi. Med obema jamama poteka cesta Zaplana-Rovte. Severni ponor je stalno aktiven, v skalnih delih pa so vidni izraziti sledovi delovanja vode. Južni ponor Loška jama odvaja le visoke vode in je v preostalem času dostopen z jamarsko opremo.

Majerjev studenec

Izvir ni v naravnem stanju, saj je zajet za vodovod. Po pripovedovanju domačinov približno dvakrat dnevno bruhne večjo količino vode, sicer pa teče z enakomernim pretokom.

Matjaževe kamre

Okoli dva kilometra pod Sopotom je prav na meji z občino Škofja loka v steni na levem bregu Sore več odprtin – vhodov v Matjaževe kamre. Blodnjak se nadaljuje v spodnje dele jame, ki so sicer dolgi preko tristo metrov, vendar težko prehodni. Paleontološka raziskovanja so pokazala, da je bila jama poseljena že ob začetku zadnje poledenitve pred približno 70.000 leti pa vse do konca pred 20.000 leti.

Pogled z lokalne ceste

Najdena jama

Najdena jama sodi med hidrološko in morfološko najpomembnejše jame na robu Planinskega polja. Dolga je več kot štiri kilometre, delno kapniška, znana je tudi po zanimivem podzemeljskem živalstvu. V spodnjih delih 105 m globoke jame se pretakajo vode kraške Ljubljanice.

Naravni most pri Lazah

Ostanek jamskega rova med dvema udornima vrtačama. Pojav je zanimiv za razumevanje kraških pojavov, čeprav je skromen po dimenzijah.

Planinsko polje

Poleg Cerkniškega polja je Planinsko polje najbolj znano kraško polje v sistemu kraške Ljubljanice. Polje je dolgo 6 km, široko 3,5 km in je brez površinskih vodnih pritokov.

Večji del obrobja in dno polja gradijo nepropustni dolomiti, zaradi katerih tečejo kraške vode po površju, ponovno pa poniknejo v propustne apnence na severni strani polja. Glavni vodotok Unica izvira iz Planinske jame (podzemna združitev Raka in Pivke). Pritoka Unice pa sta Malenščica in Škratovka. Unica se zaradi majhnega strmca pri prečkanju polja vije v slikovitih meandrih v dolžini 18km.

Polje bogatijo številni kraški pojavi (ponori, ponorne jame), posebnosti (zamreženi požiralniki Putickove štirne) in naravna travišča z redkimi in izjemnimi rastlinskimi vrstami. V Evropi je to najbolj severozahodno nahajališče redke in ogrožene vrste travniške morske čebulice (Scilla Litardierei).

Reka Unica privablja s svojim ribjim bogastvom (postrvi, lipani, ščuke) številne ribiče z vsega sveta. Unške trofejne postrvi spadajo med najlepše v Sloveniji. Ribarjenje je dovoljeno od maja do novembra.

Planinsko polje pa je čudovito v vseh letnih časih. Pozimi, ko Unica prestopi bregove, se polje spremeni v jezeru, in v hladni zimi omogoča tudi drsanje.

Med naseljema Kalce in Planina na robu Planinskega polja leži vasica Grčarevec. Sredi vasi stojita cerkvica sv. Luke in turistična kmetija Žigon. Ponudba kmetije je tesno vezana na danosti Planinskega polja in še posebej njegove reke Unice.

Pod stenami in Škofji Lom

To je geološka meja med triadnim dolomitom in kreditnim apnencem. Na apnenčastih tleh ponira voda v številnih ponikvah, požiralnikih in ponornih jamah, predvsem v Babnem dolu na severnem delu Planinskega polja. Na komaj dveh kvadratnih kilometrih polja je več kot 150 požiralnikov. Najbolj izraziti skupini imenujemo Škofji Lom in Pod stenami.

Ponor Jačka

Slikovit in tipičen ponor Logaščice skorajda v središču Logatca. Logaščica sodi v sistem kraške Ljubljanice.

Ponori Hotenjke pri Hotedršici

Na polju zahodno od Hotedršice v več ponorih izginja Hotenjka v podzemlje. Najbolj je zanimiv ponor nad katerim je zgrajen mlin.

Ponori Unice pri Lazah

Poleg ponorov Unice v Babnem polju izginja voda tudi v pasu krednih apnencev na robu Planinskega polja jugovzhodno od Laz (Milavčevi ključi). Unica ponira v glavnem skozi manjše požiralnike, nekaj večjih pa je obzidanih. Izginjanje vode v podzemlje zaznamo še najbolj zaradi klokotanja na desnem robu struge in s primerjanjem množine Unice.

Pucov brezen

Jamski ponorni sistem v dolini Pikelščice je nastal v pasu dolomitiziranih apnencev z nižanjem erozijske baze potoka, ki se je nekdaj stikal v Žejno dolino. Voda ponira v zahodni poševni rov pod slikovitim naravnim mostom, nato pada v več stopnjah v osrednji del jame. Značilnosti so lepo razvite erozijske oblike, značilni meandri, štirje vhodi v jamo.

Račevsko jezero

Manjše presihajoče kraško jezero pri Vrhu sv. Treh kraljev. Pomembno je predvsem kot življenski prostor ogroženih živalskih vrst, predvsem dvoživk. Jezero je hidrološko povezano s Soro.

Reka Ljubljanica

Z neba pade dežna kapljica, drobna, skoraj nevidna, nežna in sama po sebi neškodljiva. Za njo pade še ena in še ena in še ena. Vse majhne, neznatne, a neverjetno vztrajne. Ne ustavijo se. Zlite kapljice pričnejo teči, sprva kot majhni curki, ti se združujejo v potočke, potočki pa v reke.

Unica

Vsaka reka je nekaj posebnega, svojevrsten fenomen pa je reka Ljubljanica. Večji del teče po kraških kamninah, kjer se igrivo prikazuje in izginja. Sedemkrat zamenja svoje ime, skriti pa se ne more. Imenujemo jo tudi reka sedmerih imen (Trbuhovica, Obrh, Stržen, Pivka, Rak, Unica in Ljubljanica). Ko zapusti kraško območje Notranjske odnese s seboj vsako leto več kot 250.000 ton raztopljenega apnenca.

Reška dolina

V spodnjem delu Reške doline smo si v bližini suhega zadrževalnika ogledali nekaj povirij na dolomitnih tleh z značilnim rastlinstvom. Izstopa sitovec (Schoenus sp.), med ogroženimi vrstami pa dolgolista rosika (Drosera anglica). Rastišča so tik ob zahodni strani ceste Logatec-Rovte. Na enem izmed večjih povirij je vodovodno zajetje.

Skednena jama

Skednena jama sodi med nekdanje ponorne sisteme reke Unice. Leži nad severovzhodnim robom Planinskega polja, vzhodno od Lanskega vrha. Dolga je 200 m in globoka 30 m. Ima tri vhode, dva vodoravna v udornih vrtačah in brezno, ki se v jamo odpira blizu južnega vhoda. Jama poteka v smeri sever – jug in je tunelskega tipa, kar kaže na nekdanji višji pretok voda s Planinskega polja. Zaradi vhodov v vrtačah in okoliškega gozda, ki zmanjšuje vetrovnost, se v jami zadržuje hladen zrak, kar povzroča značilen vegetacijski obrat in v zimskem času nastajanje velikih ledenih kapnikov.

Slapova v Sopotu

Pod sotočjem Rovtarske in Sovre pri Sopotu so v dolomitiziranem apnencu manjša korita. Voda se prebija skoznje v več stopnjah, najbolj izrazita sta dva 5 do 7m visoka slapova.

Snežne jame

Šteklov studenec

Fliš doseže skrajno vzhodno mejo na Kališah pri Logatcu, kjer se na višini 600 m nahaja miniaturno kraško polje. Voda iz stalnega izvira teče le nekaj deset metrov in izginja na robu vrtače v grušču.

Turkova grapa

Vranja in Mrzla jama

Ta fosilni jamski ponorni sistem leži 200 m od severnega roba Planinskega polja med Škofjim lomom in Pod stenami. Ogromen vhod v 326 m dolgo Vranjo jamo je pod slikovito steno mogočne, 90 m dolge in 60 m široke udornice. Od vhoda se proti jugu spušča podorno dno Velikega rova, ki se za vhodno dvorano cepi v tri rove. Najvišji kapniški Suhi rov se jugovzhodno slepo konča, srednji Zvezni rov se južno nadaljuje preko 6 m visoke stopnje v Mrzlo jamo, najnižji blatni Vodni rov pa jugozahodno zaključi sifon. Ob obilnih padavinah Vodni rov zalije voda, ki včasih seže celo v vhodno dvorano. Zaradi hladnega zraka, ki se ujame v udornico je lepo viden vegetacijski obrat. Dostop do jame je označen. Po podoru se spustite v Veliki rov in naprej preko nižje stopnje v Zvezni rov od koder se po lestvi povzpnete v Mrzlo jamo iz katere je izhod na rob Planinskega polja. Poleg obvezne baterijske svetilke priporočamo spremstvo vodnika. Ob visoki vodi je prehod skozi jamo onemogočen. V Vranji jami je tudi eno največje prezimovališče žab pri nas.

Zaplana

Zaplana je vas zahodno od Vrhnike, razprostrta po gričih in hribih vzhodnega Rovtarskega hribovja. Sestavljena je iz množice manjših zaselkov Zaplana, kjer je tudi cerkev sv. Urha in Martina, Strmca, Jerinov grič, Prezid, Log in Mizendol. Zaplano na vzhodni strani od Ljubljanskega barja ločuje Planina z najvišjima vrhovoma Ulovka in Špica, na severu jo omejuje dolina Podlipščice, na zahodu jo od sosednjega Petkovca ločuje Ložanska dolina, na jugu pa sega Zaplana do magistralne ceste med Vrhniko in Logatcem, ki je približno po tej trasi speljana že vse od rimskih časov.

Zelena dolina

Zanimiva dolina z močvirnimi travniki. Veliko je tudi helokrenih povirij, kjer je bilo opaziti dolgolisto rosiko (Drosera anglica) in malo mešinko (Utricularia minor).

Žejna dolina

Dolina pod Medvedjim Brdom je zanimiva predvsem zaradi sorazmerne naravne ohranjenosti, predvsem vodotoka za katerega je značilno veliko nihanje vode. Po pomenu izstopajo ponor Kmetov brezen in močvirni travniki v osrednjem delu. Ti so zanimivi zaradi naravne ohranjenosti in kot življenjski prostor rastlin in živali. Med rastlinami omenimo naslednje: mrzličnik, boljši šaš, mala mešinka, okroglolista rosika, navadna mastnica, Loesolova grezovka. Po doslej znanih podatkih pa je tu našla svoj bivalni prostor tudi ena izmed redkih naših vrst t.j. kukavičnica.