Na FB sem zasledila zanimivo pobudo #‎ostanidomaklekljaj in sklenila sama pri sebi, da se odzovem bolj dejavno, ne le s kakšnim lajkom -:).
Če že ne gre, da sama neposredno kaj klekljam, pa tako, da vključim še svoje domače, prijatelje, sodelavce, znance.
Namreč – v celotnem obdobju trajanja teh razmer, ki so nas pozivale, da ostanemo doma, sem bila dejansko večinoma doma: dopoldan polno (min 8 ur) delo od doma, potem skrb za razširjeno družino, dom, svoje hobije in ustvarjalnost, virtualne stike s prijatelji, znanci …

Tako je šlo za sinergijo … Jaz sem imela večino časa mamo pri sebi, da ji je bilo olajšano bivanje/življenje v tem času, ona je pa klekljala.
In nastala je cela zbirka priložnostnih, funkcionalnih in tematskih čipk, ki bodo živele z nami naprej in delile naše zgodbe.

O klekljarici

Mama Antonija Čibej bo junija dopolnila 89 let, sicer zdaj živi v oskrbovanem stanovanju v Idriji, je pa klekljarica od svojega 5. leta starosti.
Klekljanje je resnično večni spremljevalec njenega življenja – od dela za preživetje do prostočasne ustvarjalnosti, od strasti do terapije.

Ker smo v obdobju karantene še toliko bolj dojeli, kaj vse lepo sestavlja mozaik našega življenja, so temu simbolno namenjene tudi nekatere čipke, izdelane v tem času …
… ker sta bila virtualna tudi … letošnja Gregorjevo in Velika noč – ptička in zajček ter košarica za pirhe
… ker smo rade modno izrazne … pa moramo nositi maske – “koronča” našitek (za na doma sešito masko)
… da bomo elegantne na prvem naslednjem poslovnem sestanku ali izbranem večernem dogodku v živo – ogrlici in uhančki
… ker izpopolnjujemo naše bivanjsko okolje … prtiček za sobo in podstavka za krožnike
… ker se trudimo, da živimo in delujemo pozitivno … srčki
… ker tudi svojim prijateljem, sodelavcem in družbi nasploh privoščimo vse dobro … skodelica kave

In tako zdaj ob koncu dvomesečne epizode naše nove realnosti (oz. vsaj delnem predahu), pošiljava sporočilo za nadaljnjo motivacijo …

Take a break, have a coffee.