Etika spoštovanja okolja

Zaščita okolja in narave postaja iz dneva v dan pomembnejša. Pred onesnaževanjem in posledicami le-tega, si ne moremo več zatiskati oči. O zaščiti okolja se veliko piše, še več govori, pa premalo stori. Eden od vzrokov je tudi ta, da ne obstaja pedagogika, ki bi učila spoštovati naravo. Ekološke katastrofe, ki smo jim že priča, so ena od tistih “dobrot”, ki jih zapuščamo svojim otrokom. Ravnamo tako, kot bi želeli, da naše neumnosti in napake plačujejo naši otroci in da oni prevzamejo odgovornost za naše razumsko omejeno ravnanje.

In vendar otroci dovzetno sledijo dogajanju okrog sebe, nas odrasle vidijo kot brezbrižne, pasivne, neinformirane in neozaveščene, hude nerodneže.

Življenje otrok postaja vedno bolj odtujeno od narave, zato je nujno potrebna ekološko usmerjena vzgoja. Vzgoja brez zapovedovanj in brez velikih teorij ! Vzgoja, ki bo otrokom omogočila postati prijatelj z naravo in jim omogočila doživljanje okolja z vsemi čuti.

Kar otrok odkrije in spozna z veseljem, to mu priraste k srcu. Za tisto, v čemer bo našel vrednost, bo pripravljen prevzeti odgovornost. Kar bo ljubil, si bo želel ohraniti.

Najpomembnejši cilj ekološke vzgoje je zato pomagati otroku in ga usmerjati pri spoznavanju narave in odkrivanju njenih lepot. Da bo naravo vzljubil in se zavedal svoje odgovornosti do nje.

Omogočimo otroku doživljati letne čase, gojiti rastline, nabirati zelišča, obdelati kanček zemlje.

Hkrati z njim se učimo zmanjševati količino odpadkov, varčevanja energije, zavzemajmo se za življenje rastlin in živali.

Hkrati z njim spoznavajmo, da je temeljni pogoj za življenje v naravi raznolikost.

Spodbujajmo otrokovo radovednost in zanimanje za naravo in okolje. Pomagajmo otroku odkriti, da je on sam del zapletenega biološkega sistema na tem planetu in, da lahko preživi le v sožitju z njim.

Skupaj z njim se naučimo etike spoštovanja do življenja.

Print Friendly, PDF & Email