LooKouT

“Ja, tako privlačna, zanimiva in dodelana je ponudba, namenjena obiskovalcem in domačinom, ki smo jo na začetku poimenovali LKT – Logaška Kolesarska Transverzala. Turistični produkt torej, ki s poimenovanjem promovira Logatec, trmasto samosvoj in v marsičem odmaknjen kraj in občino, projekt, ki ima svoje snovalce, številne manj ali bolj uspešne posnemovalce, in tudi svoje občudovalce. Nima pa LKT še tistega, kar bi upravičeno pričakovala. Nima sponzorjev in nima drugih ali drugačnih podpornikov v okolju, iz katerega izhaja!”

Te besede so napisane z namenom, da javnosti predstavimo trud, ki ga v ta projekt vlagamo, da ji povemo, kako nas lokalne institucije in posamezniki zavračajo, pa tudi zato, da pri komu zbudimo interes, da se nam pridruži.

Kakšen zanos in predanost sta naju kot snovalca (omenjana in predstavljena na straneh, ki ste si jih lahko ogledali) vodila pred petimi leti, da sva se podala v sršenovo gnezdo, košček po koščku sestavljat mozaik, ki sva ga na prvo nedeljo v maju 1997 krstila za LKT!

Po osnovni ugotovitvi ob preselitvi v Logatec, da v tem kraju in v tej občini v turizmu ni česa spodbudnega, razen bogastva narave, sva se odločila.

“Naredila bova nekaj povsem novega, nekaj, česar nimajo drugje, nekaj, kar bo pritegnilo pozornost obiskovalcev in jih privabilo in nekaj, kar je neločljivo povezano z najinim odnosom do ohranjanja vrednot naravnega okolja, do ohranjanja naravne in kulturne dediščine in povezano z aktivnostmi sodobnega človeka v prostem času. Spoznavanje in doživljanje narave, okolja in sebe, na kolesu torej!”

Najprej sva se prebijala skozi številne, bolj ali manj prehodne (prevozne) gozdne poti, steze, najprej na terenu, potem doma skozi bolj ali manj točne zemljevide, iskala vse mogoče informacije, predstavljala idejo, najprej seveda novopečenemu županu, hodila od enega do drugega ponudnika (praviloma bolj ali manj pomembne turistične kmetije oz. drugačne vaške iznajdbe) in jih poskušala navdušiti za stvar do te mere, da ne bodo imeli nič proti, če jim prineseva že izdelane žige, Vodnike LKT, uokvirjene zemljevide in jih omenjava v promocijskih gradivih kot ekskluzivna žigosna mesta LKT. Zaradi optimalnega poteka poti in cilja, da vanjo zajameva celotno območje občine, so se med primernimi postajališči znašli nekateri tudi ne povsem upravičeno, nekatere druge pa smo (morda) v prvem krogu morala izpustiti.

Nadaljevala sva z iskanjem primerne karte, kamor bi vrisala potek LKT, ki bi jo priložila k Vodniku LKT. Preverjala sva pri raznih institucijah, dobivala cenovno “šokantne” ponudbe in končno dognala, da lahko do primerne karte prideva le tako, da se obdelave lotiva sama. Tako je tudi bilo. Na Geodetskem zavodu RS smo se končno sporazumeli in plačali sprejemljivo ceno za avtorske pravice in dovoljenje, da za izdelavo karte LKT uporabiva osnovne topografske karte osrednje Slovenije (merilo 1: 50.000). Delček za delčkom sva črtala traso LKT, vmes nekajkrat zgrožena dognala, da so na originalu nekatere znane jame (npr. Logaška, v katero Jamarsko društvo Logatec vsako leto popelje številne obiskovalce) vrisane na napačnih mestih, da so nekatere cerkve napačno poimenovane, in podobne, še hujše ali nekaj milejše zadeve.

V želji, da bomo o projektu seznanili čim več institucij in partnerjev, ki naj bi jih ideja zanimala, sva bodočo traso in druge elemente projekta predstavila tudi Zavodu za gozdove. Lokalna enota v Logatcu, po vodstvom politično nevtralnega strokovnjaka iz Ljubljane, se je do LKT opredelila pozitivno in na začetku, kot prva ponudila pomoč v okviru svojih možnosti. Povsem drugače pa je bilo na območni enoti v Ljubljani, pod vodstvom strokovnjaka, po naključju iz našega kraja. Kot odgovor so nam na predstavitev LKT posredovali neke vrste negativno mnenje. Po njihovem prepričanju naj bi kolesar na gozdni poti ogrožal medveda bistveno bolj, kot na tisoče avtomobilistov na avtocesti, ki temu istemu medvedu sekajo pot vsak dan. Kakšna mnenja se krešejo danes okoli medveda se ve.

“Obiskovalcem, ki bodo s kolesom prišli skozi vrata Notranjske, bodo sredi prostranih gozdov in na razpotju kolovozov pri orientaciji v pomoč smerne oznake, napisi, puščice ali kaj podobnega.”

To je bilo vsem nekako samoumevno. Kako pa združiti moči ali vsak po svoji moči prispevati k temu, da bo označevanje čim hitreje in čim bolj učinkovito steklo!? Ostala sva spet sama, sedla na kolo, si nadela nahrbtnik, poln razpršil z barvo, šablon, zaščitnih rokavic, ščetk in meter za metrom iskala primerno drevo, kamen ali ogrado za oznako LKT.

“Bo sredi bolj temačnega gozda opazna oranžna oznaka na drevesu, bo ostala bela ali modra puščica na asfaltnih tleh do naslednje sezone, so puščice dovolj velike, da jih opazimo tudi pri spustu?”

In vendar je približno 300 oznak na tisto prvomajsko nedeljo leta 1997 usmerjalo prve obiskovalce in ob pomoči Vodnika LKT, pripeljalo nekatere najpogumnejše od starta do cilja prve slovenske kolesarske transverzale.

Odgovore na vprašanja, kako predstaviti kolesarsko pot in opisati njen potek, kako opozoriti na posebnosti krajev in okolja, skozi katere nas vodi pot, kako obiskovalce nagovoriti za naravovarstveno ravnanje, smo združili v priročni brošuri, Vodniku LKT.

Razmišljala sva, da bo marsikdo vesel povabila in pobude, da predstavi svoje znanje in vedenje, ki ga ima o svojem kraju. Izkazalo se je, da so bila najina pričakovanja, razen v redkih izjemah, preveč optimistična in da se morava bolj samozavestno opreti na lastne sposobnosti in izkušnje. In tudi Vodnik LKT v obliki žepne knjižice, ki smo mu prilagali ročno zgibane karte, je bil pripravljen do odločilnega trenutka – uradnega odprtja prve slovenske kolesarske transverzale.

V času, ko sva se snovalca intenzivno ukvarjala s številnimi vprašanji okrog bodoče LKT, smo bili v Logatcu, prav na račun in po zaslugi tega novega turističnega programa, deležni sredstev iz mednarodnih virov. Program LIFE je posameznemu izvajalcu v vsaki občini bodočega Notranjskega regijskega parka, namenil nekaj sredstev za izpeljavo projektov s področju ekokmetijstva, ekostavbarstva in ekoturizma. Občina Logatec je ob tej priložnosti in na račun Kluba Skirca, kot snovalca in izvajalca ekoturističnega projekta LKT, prejela 580.000 SIT. Kot nekakšno občinsko podporo projektu, je del teh sredstev namenila za pokrivanje stroškov tiska kart in Vodnika LKT, večji del pa usmerila v financiranje lastnih zadev.

Na otvoritev prve slovenske kolesarske transverzale, poimenovane LKT, so med drugimi prišli tudi zelo ugledni gostje, taki, ki sicer za Logatec niti slišali ne bi. Sprejem uglednih in cenjenih osebnosti (med njimi tudi britanskega veleposlanika D.A.Lloyda), ki so z aktivnim kolesarjenjem dali projektu pomembno potrditev, je bil s strani lokalne oblasti prav nespoštljiv. Tak, da je jasno pokazal tudi vse razsežnosti lokalno-vaškega zavračanja novosti in razvoja, pa tudi razumevanja in udejanjanja kulture.

LKT si je navkljub marsikateremu nasprotovanju uspešno utirala pot do njenih udeležencev in občudovalcev. Na naslov Kluba Skirca, so predvsem iz drugih krajev Slovenije, prihajali z vsemi žigi izpolnjeni Vodniki LKT, včasih tudi dopolnjeni z besedami podpore, čestitkami, opisi doživetij na LKT. Na nekaterih žigosnih mestih so bili veseli novih obiskovalcev in so do nove turistične priložnosti gojili profesionalni odnos. Predvsem na Turistični kmetiji Žigon so znali ceniti in vrednotiti tudi bodoči prispevek LKT pri njihovi dejavnosti in to izraziti s konkretno ponudbo – zagotoviti popust članom Kluba Skirca na vse svoje storitve. Nasprotno smo doživeli ob naključnem obisku na najvišje postavljenem žigosnem mestu – naleteli smo na uničen žig in odnos, ki nam je dajal občutek, da smo tam povsem odveč.

Dogajalo se je, da so lastniki in skrbniki iz svojih dreves grobo izrezali barvno smerno oznako, ki sama po sebi drevesu ni naredila niti najmanjše škode, še zdaleč pa ne take, kot jo je povzročil njihov poseg! Včasih je oznaka koga motila tudi na kamnih – z obračanjem tega so kolesarja usmerili v povsem napačno smer.

Ko smo na letošnje III.srečanje na LKT, ki predstavlja hkrati obletnico odprtja prve in še vedno edine prave slovenske kolesarske transverzale vabili izključno preko elektronske pošte, smo bili nekoliko negotovi glede udeležbe.

“Jih bo 20, 30, 50? Bodo udeleženci seznanjeni z dogodkom, če o njem ne bomo obveščali preko plakatov, ki bi nam jih Občina Logatec in cerkniški TurServis krepko zaračunala? Naj bomo zaskrbljeni, ker nam niso objavljali člankov o LKT v Logaških novicah?”

Nedeljsko jutro 7.maja 2000, ko smo pričakovali udeležence prvega dela tradicionalnega Srečanja, si bomo zagotovo zapomnili! Na zborno mesto za kolesarjenje po poteh in stranpoteh tretjega odseka LKT se je zgrinjala množica avtomobilov s kolesi na strehah in v prtljažnikih.

“Hvala za mail… Na internetu smo vas našli… Prijatelj mi je povedal za LKT…” in podobne komentarje je bilo mogoče slišati, preden je preko sto navdušenih kolesark in kolesarjev vseh starosti in iz vseh krajev Slovenije, sestavilo barvito verigo s Stare ceste proti Sekirici.

Dobra polovica udeležencev je sledila vodnikom Kluba SKIRCA po za tisti dan predvideni poti od začetka do konca. Po številu in po sestavi spoštljiva skupina LKT-jevcev je na postankih, predvsem na žigosnem mestu 1000 rož na Tratah in pri plezalni steni na Brusovem kozolcu v Hotedršici, vzbujala začudenje in občudovanje. Le v centru Logatca je bilo med “večnimi sprehajalci od gostilne do gostilne” nekaj momljanja in posmehovanja v stilu “Kaj se pa ti gredo?”.

In tudi v zares številni skupini kolesarjev so nekateri domačini prav čudno izstopali. Nekateri so si pač predstavljali, da jim v znak hvaležnosti, ker so prišli zraven, pripada vsaj kakšen izvod Vodnika LKT zastonj; drugi so pričakovali, da jih bomo po silnem naporu, ki so ga vložili v premagovanje kilometrov, pogostili s kakšnim zajetnejšim obrokom; tretji si je na Srečanju najhitrejših na LKT, v silni želji po nagradi omislil celo preziranja vredno goljufijo s krajšanjem poti, četri si je sposodil Vodnik LKT in ga ni vrnil, kaj šele plačal.

V nedeljo, 14.maja so se namreč na celotni 93 km dolgi trasi LKT pomerili najhitrejše in najhitrejši. Klub Skirca je za dobitnico in za dobitnika tega laskavega naziva zagotovil tudi privlačna pokala.

LKT se je torej uspešno usidral v slovenskem ekoturizmu in je za marsikoga že kar dobro poznan pojem. In zato LKT ne predstavlja več le Logaške Kolesarske Transverzale, ampak mnogo več. Nekaj, kar krepko presega domet in usmerjenost logaškega razmišljanja in delovanja.

Pod oznako LKT smo razvili Ljudski Kolesarski Turizem!

Marija Gale